Pogosto se akvaristi srečamo s pretiranim pojavom vseh mogočih oblik alg v svojih akvarijih. Ponavadi so ti pojavi povezani z nakupi rib ali rastlin (z nekajdnevnim ali celo tedenskim zamikom), vendar pa to ni nujno saj spore vnesemo v akvarij tudi ob menjavanju vode.
Razvoj alg je naraven in ga ne bomo mogli nikoli v celoti preprečiti, lahko pa ga zmanjšamo, če vemo na kaj vse moramo biti pozorni, da se alge ne razbohotijo. Za učinkovit nadzor nad razvojem alg nam bo v veliko pomoč poznavanje različnih vrst alg. Poznamo prave alge (se pravi rastline) in tudi neprave alge (bakterije, ki izgledajo kot alge) za vse pa je značilno za za uspešno rast potrebujejo dušične in/ali fosforne spojine (se pravi nitrate in/ali fosfate), svetlobo, temperaturo (ni nujna za vse alge) in (vsekakor) vodo. Akvaristi (nestrokovno) alge delimo na naslednje Skupine: zelene alge, rjave alge (ali diatome), rdeče alge (včasih imenovane tudi bradate, nitaste alge) in modro-zelene alge (to so v resnici cianobakterije, vmesna oblika med bakterijami in algami).
Po nekaterih virih veljajo naslednja pravila pri ugotavljanju katera vrsta alg se bo v danih okoliščinah uspešno razvijala:
"Splošno velja, da, ko je hranilnih snovi malo, so rjave alge (diatomi) najboljši tekmeci za fosfor (P), sledijo jim zelene alge, cianobakterije (modro-zelene alge) pa so najslabši tekmeci. Gle dušika (N) pa velja, da so cianobakterije najuspešnejše pri izkoriščanju, sledijo jim diatomi tem pa zelene alge. Iz tega sledi naslednje pravilo: Če je razmerje N:P visoko (v splošnem 16 atomov dušika na vsak atom fosforja ali celo več) in je v vodi raztopljenega veliko silicija (Si) bodo najbolje uspevale rjave alge (diatomi). V primeru, da je v taki vodi malo silicija pa bodo najbolje uspevale zelene alge. Ko je razmerje N:P nizko pa najbolje uspevajo modro-zelene alge (cianobakterije), saj le te lahko "fiksirajo" (izkoriščajo) atmosferski dušik (to jim omogoča, da živijo v okolju, kjer je malo nitratov). Vendar pa velja, da, ko je dušika in fosforja v izobilju in je svetloba močna, najbolje uspevajo zelene alge, saj med vsemi najhitreje rastejo."
Iz opisanega sledi, da lahko z vplivanjem na razmerje med dušikom in fosforjem (nitrati/fosfati) vplivamo na vrsto alg, ki se bo razvijala v akvariju. To pa v bistvu pomeni, da ni vseeno kakšno vodo imamo v akvariju, saj so alge ponavadi posledica upadanja kvalitete vode.

V nadaljevanju bom podal opise posameznih alg in načine, kako se jih najlažje znebimo.

Zelene alge
Zelene alge se pojavljajo v treh oblikah: prosto lebdeča mikroskopska oblika, nitasta oblika ter kolonije zeleniha alg na površini raznih predmetov (rastline, kamni, akvarijsko steklo,...). Kot že povedano so zelene alge posledica velikih količin nitratov in/ali fosfatov in močne osvetlitve akvarija. V takem primeru jih lahko odpravimo z nekajdnevno zatemnitvijo akvarija in obilno menjavo vode. Vendar bodite pozorni, da voda, ki jo menjate, ne vsebuje večjih količin nitratov/fosfatov kot akvarijska voda.
Zelene alge so ekvivalentne plevelu v vrtu in običajno niso največja nadloga, saj jih dokaj enostavno kontroliramo. Še najbolj zoprne so prostolebdeče mikroskopske alge, a tudi za te poznamo zdravilo iz narave: vodne bolhe (Daphnia sp.). Bolhe dajajmo v akvarij ponoči, da bodo lahko opravile svoje delo, zjutraj pa bodo postale hrana za ribe. Tako ubijemo dve muhi na en mah, slabost je le v tem, da potrebujemo precej bolh!

Rjave alge (diatomi)
Rjave alge so od vseh alg najmanj problematične, čeprav je izgled akvarija, ki ga napadejo, skoraj katastrofalen. Te alge precej agresivno prekrijejo praktično vso površino v akvariju, se pravi, da se v tankem sloju naselijo na površini stekla, kamnov in rastlin. Rjave alge se pojavljajo v vodi v kateri je veliko silicija in je šibkeje osvetljen.
Odpravljamo jih povsem enostavno: v akvarij naselimo razne ribe, ki se hranijo s "praskanjem" alg in/ali povečamo jakost in trajanje osvetljevanja. Med ribami so najpogosteje ancistrusi (Ancistrus sp.), razni oklepničarji (Hypostomus sp.) ter ostali praskači (Gyrinocheilus sp., Epalzeorhynchus sp., Crossocheilus sp., Otocinclus sp., idr.).

Modro-zelene alge (cianobakterije)
Te alge oz. pravilneje rečeno cianobakterije se pojavljajo v precejšnjem številu barvnih odtenkov, od črne preko modre do zelene in tudi rjave. Vsem pa je skupno da imajo oduren vonj in so prekrite s sluzjo, ki jih v vodi ščiti in hkrati služi za lovljenje hrane. Teh alg običajno ribe ne pojedo in jih moramo odstranjevati mehansko (s strganjem) ali pa uporabimo zdravila (da, zdravila in to antibiotike), ki vsebujejo erytromycin. Take pripravke najdemo v akvarističnih trgovinah, čeprav so uspešni tudi splošni antibiotiki (z erytromycinom, seveda), ki jih dobimo v lekarnah. Paziti moramo le, da ne presežemo predpisnih količin (5mg/l erytromycina je dovolj, da uniči te bakterije preko noči). Po uporabi antibiotikov svetujem, da odmrle bakterije postrgate in posesate iz akvarija, saj se lahko drugače pojavi v akvariju amoniak zaradi razpadanja bakterij.
Zanimivo pri uporabi erytromycina je to, da ne uniči "dobrih", nitrifikacijskih, bakterij oz. jim škoduje v precej manjši meri kot cianobakterijam.
Če se jih lotimo s strganjem, te alge odpadajo v značilnih "plahtah" oz. večjih kosih, ki se luščijo skoraj sami od sebe.

Rdeče alge (bradate, nitaste alge)
Te so največja nadloga vseh akvaristov, a se k sreči ne pojavljajo pogosto. Pogosto so tudi znak slabe kakovosti akvarijske vode (vsebnost velikih količin nitratov in po nekaterih virih tudi železa). Običajno se prenašajo s kontaminiranimi rastlinami ali v prebavnem traktu novih rib, zato jih najlažje kontroliramo še preden jih dobimo v akvarij. Izgled teh alg je podoben bradi ali dlakam (odtod tudi pogovorno ime) in so sive do črne barve, včasih tudi srebrne. Pritrdijo se na predmete v vodi (običajno liste rastlin, lahko pa tudi korenine, pesek in celo na steklo).
Najlažje jih zatiramo tako, da vse novo kupljene/dobljene rastline za nekaj minut pomočimo v 5% varikino (klorno belilo za perilo). Dolžina kopeli je precej odvisna od rastline in v splošnem velja, da krhke (Ceratophyllum, Myriophyllum,...) rastline prenesejo krajše čase (max 2min), čvrstejše (Anubias,...) pa daljše čase (max 6min). Dobro pa je, če pred kopeljo mehansko očistimo rastline vsaj delno, če je to le mogoče. Preden rastline damo v akvarij jih temeljito izperemo!
Edina znana vrsta rib, ki aktivno jé "bradate" alge je t.i. siamski praskač ali siamski algojedec (Crossocheilus siamensis), pogosto mu pravijo tudi "siamska lisička". Vendar v trgovinah pogosto pod istim imenom prodajajo druge vrste rib, ki so ji zelo podobne (za angleško govoreče bralce je tulepodroben opis teh rib).

Površinska sluz
Sluz, ki se pojavlja na gladini običajno niso alge temveč bakretije. Pivnanje s časopisnim papirjem običajno le za kratek čas reši problem, trajneje pa ga lahko rešimo tako, da zagotovimo gibanje vodne površine (z raznimi črpalkami ali z zračnimi razpršilci). Zgodi pa se tudi, da se površinska sluz odpravi sama od sebe (običajno je to povezano s kvaliteto vode oz. njenim pH).

In še nekaj mojih izkušenj...
Pred časom se mi je v večjem akvariju pojavila na gladini sluz, ki sem jo poskušal odstranjevati s pivnanjem s časopisnim papirjem, a to žal ni bilo uspešno. V akvariju ni bilo rib, saj sem ga šele vzpostavljal. Poskusil sem tudi s "srkanjem" vodne gladine, a tudi to ni trajno reševalo problema. Ko sem že skoraj obupal, sem v akvarij naselil ribe in vodni tok, ki priteče iz filtra, usmeril proti gladini, tako, da je vodna gladina valovala. Naslednji dan sluzi ni bilo več!
Po enomesečnem miru pa se mi je v drugem akvariju, počasi, a vztrajno, pričela na rastlinah, kamnih in steklu delati rjavkasta prevleka. Povečal sem čas osvetlitve akvarija za slabo uro, a žal brez uspeha (kar je seveda normalno, saj nisem spremenil nobenega drugega pogoja). Potem pa sem iz večjega akvarija vzel enega izmed ancistrusov (2 meseca staro mladico) in ga spustil v manjši akvarij. V tednu dni je uspel pomalicati popolnoma vse alge in jih sedaj uspešno nadzoruje.
Občasno se mi na steklu pojavljajo zelene pike, ki pa jih ob čiščenju akvarija z magnetom brez težav odstranim. Na rastlinah pa me ne motijo, čeprav so mi precej napadle pritlikavo suličarko (Eichenodorus tenellus). Če ne bo šlo drugače, jo bom moral vso odstaniti. Žal.
V zadnjem času pa mi ne dajo spati rdeče alge. Te so res prava mora! Ker mi še nikjer ni uspelo dobiti siamskega praskača, nimam še mehanizma, kako bi jih odstranil, saj se zelo močno držijo podlage, tako, da jih je nemogoče ročno odstranjevati. Sicer pa sem se že kar nekako navadil nanje in če pogledam z druge plati po svoje celo popestrijo izgled akvarija (če jih seveda le ni preveč). V neki literaturi sem prebral, da rdeče alge dobro uspevajo v vodi v kateri je precej raztopljenega železa, tega pa sem pred časom tudi sam dodajal v obliki tekočega gnojila. Sedaj tega ne počnem več, a alge še naprej uspevajo.

Algecidi
Morda niste niti opazili, a nikjer nisem omenil algecidov (če izvzamem seveda erytromycin, ki to ni). Vprašali se boste, zakaj? Enostavno nisem pristaš kemije in algecidi le odstranjujejo posledico ne pa vzroka. Tako se vam bo razcvet alg zagotovo ponovil, ko bo koncentracija algecidov upadla! Sploh pa večina algecidov vsebuje baker (Cu) in le ta škoduje tako ribam, kot tudi višjim rastlinam. Morda učinek na rastline ni takoj viden, a vam zagotavljam, da se to vsekakor zgodi. V najboljšem primeru se rast samo upočasni, v najslabšem pa vam lahko propadejo cele rastline.
Na baker so zelo občutljive valisnerije (Vallisneria sp.) in še nekatere rastline. Od rib najbolje prenašajo baker ostrižniki (Chiclidae) in nekatere vrste lahko celo pustimo v akvariju. Vse ostale ribe moramo pred uporabo algecidov odstraniti iz akvarija.
Pred in po uporabi kemikalij za zatiranje alg je priporočljiva menjava vode. Pred uporabo odstranimo iz filtra aktivno oglje in ga po kuri ponovno namestimo, da iz vode odstranimo kemikalije.
Vsekakor bi vam svetoval, da po taki kuri budno spremljate tako ribe kot tudi rastline v akvariju in če opazite nenormalno vedenje dodatno menjate vodo v akvariju, propadajoče rastline pa odstranite.