Ribje bakterijske bolezni so zelo pogoste v akvaristiki in ribogojstvu hkrati pa so eden najtežjih zdravstvenih problemov s katerimi se srečamo. Vendar pa lahko z osnovnim razumevanjem načina, kako bakterije povzročijo obolenje in kako spoznamo tako okužbo, uspešno zdravimo večino primerov. Ključ do uspešnega zdravljenja bakterijskih bolezni je zgodnje in točno diagnosticiranje ter primerno zdravljenje. Če z zdravljenjem odlašamo lahko to privede do velikih izgub med ribami.

Bakterijska infekcija

Tipična bakterijska infekcija z veliko telesno razjedo (ulkus) za škržnim poklopcem. Prsni plavuti sta popolnoma izginili, trebušni in analni pa so močno rdeče in nabrekle. Repna plavut je močno razpadajoča. Riba je preživela s kombinacijo antibiotičnih injekcij in topičnega zdravljenja.

Fotografija: © Frank Prince-Iles

Patogene bakterije se lahko razprostrejo po vsem ribjem telesu, če jih organizem absorbira preko škrg ali prebavil ali uspejo prodreti vanj preko kože. Taka oblika bolezni se imenuje sistemska infekcija. Druge oblike bakterijskih infekcij povzročajo lokalizirane površinske bolezni, kot so npr.: bakterijski razpad plavuti, razjede (ulkusi), ki pa lahko, če jih ne zdravimo, privedejo do sistemske infekcije. V grobem lahko bakterijske infekcije razdelimo v štiri Skupine, ki so najpomembnejše za akvariste:

• Razpad plavuti - najpogosteje posledica stresa
• Telesne razjede - odprte rane, plitve ali globoke, po telesu
• Bolezni škrg - pri katerih so škrge najbolj prizadete
• Sistemske bolezni- pri katerih bakterie napadejo ribje notranje organe

Diagnosticiranje bakterijskih infekcij

Če izrazim svoj dvom o "takojšnjih" diagnozah, naj poudarim, da lahko dokončno diagnozo opravimo le z mikrobiološkimi preiskavami vzorca ali kulture pridobljene iz okuženega tkiva. Največji problem pri diagnosticiranju "na oko" je v tem, da so lahko mnogi klinični znaki bakterijskih okužb posledica drugih primarnih vzrokov, kot npr. virusov, slabe kvalitete vode ali parazitov. Zato ponovno opozarjam, da ne smemo prehitro sklepati zaključkov na osnovi bežnega opazovanja. Glede na povedano pa lahko vseeno rečemo, da so najpogostejši (zunanji) klinični znaki bakterijske infekcije naslednji:

• Rdeča (ali rožnata) in nabrekla področja na telesu in/ali plavutih, dvignjene luske, kožne razjede, nabrekle oči, napeta ali vdrta trebušna votlina, razpad plavuti. Poleg tega so lahko ribe pretirano mirne ali živahne.
• V telesu so lahko razjede oz. rane na notranjih organih, zastoj ali nabiranje (običajno krvavih) tekočin v trebušni votlini.

Katerikoli od teh znakov je zadosten, da ga raziščemo.

Od kod bakterijske okužbe?

Za naše razumevanje bakterijskih bolezni je pomembno, da ločimo dve skupini patogenih (povzročiteljev bolezni) bakterij.

• Primarni ali obligatorni patogeni - To so bakterije, ki niso sestavni del normalne vodne flore in so sposobne povzročiti bolezni pri zdravih ribah.
• Oportuistični patogeni - To so običajno prosto živeče, ali v vodi ali na/v ribah, bakterije, ki pa lahko v določenih primerih privzamejo patogeno vlogo. Mnoge od teh normalno živijo od mrtve organske snovi, kot so rastlinski ostanki ali živalski iztrebki. Tipično so to Aeromonas hydrophilia, Pseudomonas sp. in Vibrio sp.V organsko bogatih vodah je na miljone teh oportunističnih bakterij v vsakem litru vode. Vendar pa v normalnih pogojih ne predstavljajo resne grožnje zdravim ribam.

Kot ste lahko že ugotovili, je večina bolezni okrasnih rib posledica oportunističnih bakterij. Kar pomeni, da večina bakterijskih infekcij nastane zaradi porušenega naravnega ravnovesja (ribe/bakterije). To je zelo krhko ravnovesje, ki v splošnem pomeni, da, ko oportunistične bakterije napadejo ribo, se v njej sprožijo obrambni mehanizmi, ki ribo ščitijo pred takimi okužbami. Če pa je število mikrobov preveliko ali so naravni obrambni mehanizmi ribe oslabljeni, lahko patogene bakterije uspejo in povzročijo infekcijo.

Kako oportunistične bakterije postanejo patogene?

Poudaril bi, da tu govorimo o močno poenostavljenem pogledu na drugače zelo kompleksno temo, a v splošnem se zdi, da obstajajo trije glavni razlogi, ki privedejo do infekcij:

• Poškodba kože kot posledica odrgnenja, parazitov ali kemijskih poškodb (npr. amoniak, visok/nizek pH). Po mojih izkušnjah se manjše in celo srednje velike poškodbe pri zdravih ribah zelo redko okužijo (podobno, kot se naše rane ne okužijo, če se urežemo; to omenjam zato, ker pogosto bakterijske poškodbe označimo kot navadne in upamo, da se bodo izboljšale).
• Ribji naravni obrambni mehanizmi so oslabljeni zaradi stresa (ki je lahko posledica transporta, slabe kvalitete vode, parazitov, nihanja temperature, ...) ali drugih bolezni. To omogoči oportunističnim bakterijam, da napadejo ribo. (Tu je podobna situacijo, kot pri ljudeh, ko lahko zaradi prehlada zbolimo še za kakšno boleznijo.)

Znatno povečanje števila oportunističnih bakterij, kot ga najdemo npr. v okuženih akvarijih oz. v akvarijih kjer je mnogo razpadajoče organske snovi. Tipičen primer je, ko naenkrat zboli večje število rib. V takem primeru, še posebno, če so ribe tudi v stresu, se zdi, da nekatere oportunistične bakterije privzamejo vlogo primarnih patogenov samo zaradi svojega števila.

Zaradi teh razlogov in dejstva, da je reproduktivni potencial večine bakterij velikanski, se na videz majhen problem v trenutku prelevi v velikanskega, ki ima za posledico precejšnje število okuženih rib in neredko mnogo žrtev.

Zdravljenje

Težko je enostavno in hitro podati pravila za zdravljenje bakterijskih bolezni. Pogosto se (zadeva) reducira na izkušnje človeka, ki rešuje problem in ugotavlja kako huda je situacija ter kakšne korake bo izbral pri zdravljenju. Ne glede na to, pa je potrebno pred vsakim zdravljenjem ugotoviti vzrok za obolenje, še posebno, če je okuženih več rib, saj to običajno kaže na stres.

Razlog zakaj je to pomembno je v tem, da redka, če sploh katero, zdravljenja popolnoma uničijo vse patogene bakterije. Pogosto le za krajši čas onesposobijo bakterije in s tem ribam omogočijo, da vzpostavijo svoj imunski sistem ter posledično začetek celjenja poškodb.

Jasno je, da se bo to zgodilo le, če se bodo ribam življenski pogoji izboljšali in se bomo potrudili, da bi obdržali število bakterij čim manjše. Tako v resnici vsako anti-bakterijsko zdravljenje pomeni le dopolnilno zdravljenje k naravnemu imunskemu sistemu rib, in vse kar poskušamo storiti je to, da pomaknemo ravotežje na stran rib.

Poznamo štiri metode zdravljenja bakterijskih okužb, ki jih lahko uporabljamo samostojno ali v kombinaciji, da dosežemo večji učinek:

Kopeli 

• Kratkotrajne kopeli v trajanju nekaj ur dnevno več dni zapored. Uporabimo antibakterijske proizvode kot npr. hipermangan ali antibiotike.
• Dolgotrajne kopeli oz. zdravljenje celega akvarija, ko običajno uporabimo že pripravljena zdravila.

Kopeli same po sebi so učinkovite le pri manjših obolenjih kot je npr. razpad plavuti ali ko ima razjede le ena ali dve ribi. To pa seveda predpostavlja, da so vzroki za nastanek bolezni odpravljeni. Kopeli so običajno neučinkovite pri resnejših (hujših) primerih.

Topično zdravljenje

To vsebuje čiščenje poškodbe, običajno z antisebtično raztopino in nanos vodoodpornega namaza ali tinkture. Topična zdravljenja so lahko zelo učinkovita, če jih uporabljamo pravilno, za manjše do sredje hude okužbe pod pogojem, da bolezen ni sistemska. Običajno opazimo izboljšanje (to je zmanjšanje nabreklosti ali zčetek rasti kože) v roku enega tedna. Če v roku sedem do deset dni ni izboljšanja je potrebno zamenjati metodo in/ali zdravilo.

Medicinsko pripravljena hrana

To je posebej pripravljena hrana, kjer je poleg hranilnih snovi vmešan antibiotik. Ker pri nas ni regulativ, ki bi urejale to področje, take hrane pri nas ni moč dobiti oz. je dostopna le nelegalno. Medtem, ko ima taka hrana očitne prednosti (penetracija v krvni obtok in s tem v vse dele telesa) pa je zaradi svojega kratkega roka uporabnosti težje dostopna in običajno dosegljiva le po naročilu. V tem času pa lahko bolezen toliko napreduje, da ribe nehajo jesti poleg tega pa v zadnjem času opažamo odpornost bakterij na najpogosteje uporabljene antibiotike. Tako hrano si lahko pripravimo sami doma tako, da prevlečemo običajno hrano z raztopino primernega antibiotika. Tako pripravljeno hrano lahko hranimo v hladilniku nekaj mesecev.

Injekcije antibiotikov

Tako zdravljenje običajno poteka deset dni, kjer vsak drugi dan ribi vbrizgamo antibiotik v telo. Žal je ta metoda za večino hobiistov neizvedljiva, saj je poleg poznavanja točne okužbe potrebno imeti dostop do antibiotikov ter določeno stopnjo znanja in izkušenosti. Poleg tega je ta metoda zelo časovno potratna (še posebno, če je obolelih veliko število rib), saj je pogosto potrebno ribe uspavati z anestetiki. Dobra stran te metode pa je ta, da je relativna uspešnost precej velika (tipično >90%) celo v najhujših primerih okužb.

(povzeto po članku, ki ga je napisal Frank Prince-Iles)

Besedilo je pripravil Blaž Kristan.