Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Piškotki in njihova uporaba

CO2 v akvariju

Ali ste se že kdaj vprašali zakaj vam rastline ne uspevajo? Ali pa ste morda imeli pomisleke pred dodajanjem CO2 v akvarij? Kako, zakaj in koliko, preberite tule.

Mnogi akvaristi se pogosto sprašujejo zakaj jim rastline v akvariju slabo uspevajo, drugi pa spet iščejo metodo, kako znižati pH akvarijske vode, ne da bi v akvarij vnašali razne fosfatne "pH minus" pripravke, ki lahko pripeljejo do neželenih alg..

Odgovor je na moč preprost: V obeh primerih je rešitev v dovajanju CO2 v akvarij.

Mnogim se takoj pojavi vprašanje: Ali ni mogoče CO2 škodljiv za moje ribe? Na to vprašanje sta možna dva odgovora, da in ne. CO2 škoduje ribam le v primeru, če je njegova koncentracija večja od 50-60mg/l vode. Zakaj? Enostavno zato, ker ribje škrge delujejo na principu različne koncentracije CO2 v krvi in v vodi. CO2 prehaja (običajno) iz krvi v vodo, kjer ga je (običajno) manj. Če z dovajanjem CO2 pretiravamo in dosežemo (ali celo presežemo) to mejo, začnejo ribe najprej tik pod gladino hlastati zrak in v najhujšem primeru poginejo, saj CO2 ne more več prehajati v vodo. Ribe se tako dobesedno zadušijo (kar je v nekaterih primerih lahko tudi način humane avtanazije, saj ribe enostavno zaspijo).

Na rastline, pa ima CO2 odličen vpliv. V koncentracijah CO2 okrog 20mg/l vode rastline maksimalno črpajo CO2 pri fotosintezi in proizvajajo kisik ter potrebne ogljikove spojine za svojo rast. Vendar pa bi vas rad opozoril, da je hkrati pomembno, da rastlinam zagotovite tudi dovolj dolgo in močno osvetlitev, saj v nasprotnem primeru ne bo fotosinteze in s tem porabe CO2. Na ta način ugodimo tako rastlinam (s CO2) kot tudi ribam (z O2), saj količina raztopljenega CO2 ne vpliva na količino raztopljenega kisika (O2).

Kako dovajati CO2 v akvarij? V trgovinah lahko kupite t.i. "CO2-reaktorje", ki so v bistvu narobe obrnjene posode, da zadržijo CO2 pod vodo. Najboljši so tisi, katerih stična površina je največja in je hkrati trajanje stika mehurčka CO2 in vode najdaljše. Lahko pa si jih zgradite tudi sami, če ste dovolj iznajdljivi. Pomembno je le, da mehurček CO2 ostane čim dlje pod vodo. Nekateri si cevko po kateri dovajajo CO2 iz jeklenke/plastenke v akvarij napeljejo kar v filter in tako dodatno podaljšajo čas stika, vodna črpalka pa na koncu mehurček še dodatno razprši. Novejše in učinkovitejše metode pa uporabljajo t.i. atomizatorje oz. difuzorje, kjer CO2 z visokim tlakom stiskajo skozi drobno membrano. Na ta način pride do velikega števila izredno majčkenih mehurčkov (večja površina), ki počasi prehajajo proti površju (daljši čas stika).

Kako pridobivati CO2? Opis "domače proizvodnje CO2" je tule, v bistvu pa gre za alkoholno vrenje sladkorja s pomočjo kvasovk. Slabost te metode je v tem, da "proizvodnja" (dovajanje) CO2 ni konstantno in s časom upada, prednost pa je v njeni cenenosti, saj za dva tedna "proizvodnje" CO2 odštejete manj kot 50 SIT. Dražja varianta pa je nakup jeklenke s CO2 (napolnijo vam jih lahko tam, kjer si CO2 nabavljajo varilci). Prednost jeklenke je v konstantnem in dolgotajnem delovanju, hkrati pa je to edina metoda, ki deluje z atomizatorji ali difuzorji.

Kako dozirati pravo mero CO2? Pri doziranju CO2 iz jeklenk uporabimo običajno že priložene dozatorje (števec mehurčkov, reducirni ventili,...), če pa uporabljamo plastenke v katerih vre sladkor, bo najenostavneje med plastenko in "reaktor" vgraditi cevni T člen (po možnosti z ventiloma, da lahko reguliramo pretok) in stiščki (jih ne rabimo, če ima T člen ventila). Odpremo ju toliko, da se mehurčki popolnoma raztopijo in ne pridejo na površje, višek CO2 pa spuščamo v ozračje. To vse skupaj pa ni potrebno, če je reaktor ravno pravi za akvarij, saj viški CO2 enostavno uidejo iz njega na površje.

In za konec še nekaj uporabnih nasvetov in podatkov.
Količino CO2 v vodi lahko merimo posredno preko pH. Vendar za točno določanje optimalne koncentracije ni pomembna samo absolutna vrednost, temveč sprememba pH! Postopek za določanje optimalne koncentracije (preko merjenja pH) je naslednji:

Vzemite vzorec vode in jo dobro prezračite (razpršilci,...). Tako bo v vodi vladalo ravnovesje med raztopljenim CO2 in tistim v zraku (tudi O2). To je nekje 0.6mg/l. Izmerite pH vode (=X).

Nato izdihavajte (skozi cevko) v vzorec vode. Čez čas se bo koncentracija CO2 ustalila nekje pri 60mg/l. Izmerite pH vode (=Y).
Optimalna koncentracija CO2 (10-20mg/l) je pri 2/3 razlike med X in Y. pH(CO2opt) = X + 0.67*(Y-X).
Tak način določanja optimalne koncentracije deluje tudi pri trdi vodi (puferji), vendar pa so v takem primeru spremembe pH majhne in običajno merljive le z elektronskimi pH metri.

Količina CO2 (v mg/l) v odvisnosti od karbonatne trdote (°d) in pH vrednosti
(po metodi KRAUSE)
Preveč CO2 Dovolj CO2 Premalo CO2
pH vrednost
KH
(°d)
6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 6,6 6,7 6,8 6,9 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 7,6 7,8 7,9 8,0
1 32 25 20 16 13 10 8 6 5 4 3 3 2 2 1 1 1 1 0 0
2 64 50 40 32 25 20 16 13 10 8 6 5 4 3 3 2 2 1 1 1
3 95 76 60 48 38 30 24 19 15 12 10 8 6 5 4 3 2 2 1 1
4 127 101 80 64 51 40 32 25 20 16 13 10 7 6 5 4 3 2 2 1
5 159 126 100 80 63 50 40 32 25 20 16 13 10 8 6 5 4 3 2 2
6 191 151 120 96 76 60 48 38 30 24 19 15 12 10 8 6 5 3 2 2
7 222 177 140 111 89 70 56 44 35 28 22 18 14 11 9 7 6 4 3 2
8 254 202 160 127 101 80 64 51 40 32 25 20 16 13 10 8 6 4 3 3
9 286 227 180 143 114 90 72 57 45 36 29 23 18 14 11 9 7 5 4 3
10 318 252 200 159 126 100 80 63 50 40 32 25 20 16 13 10 8 5 4 3
11 350 278 221 175 139 111 88 70 55 44 35 28 22 18 14 11 9 6 4 3
12 381 303 241 191 152 121 96 76 60 48 38 30 24 19 15 12 10 6 5 4
13 413 328 261 207 164 131 104 82 65 52 41 33 26 21 16 13 10 7 5 4
14 445 353 281 223 177 141 112 89 70 56 44 35 28 22 18 14 11 7 6 4
15 477 379 301 239 190 151 120 95 76 60 48 38 30 24 19 15 12 8 6 5
16 508 404 321 255 202 161 128 101 81 64 51 40 32 25 20 16 13 8 6 5
17 540 429 341 271 215 171 136 108 86 68 54 43 34 27 22 17 14 9 7 5
18 572 454 361 287 228 181 144 114 91 72 57 45 36 29 23 18 14 9 7 6
19 604 480 381 303 240 191 152 120 96 76 60 48 38 30 24 19 15 10 8 6
20 635 505 401 318 253 201 160 127 101 80 64 50 40 32 25 20 16 10 8 6
Vrednosti na zeleni podlagi so optimalne vrednosti za zdravo in močno rast rastlin.
Glede uporabe tabele: Karbonatno trdoto izmerite v nemških stopinjah, npr. 8 °dH, in poiščite srednjo vrednost CO2, npr. 25 mg/l. Nato lahko na vrhu odčitate ustrezno pH vrednost, npr. 7,0. V primeru, ko je KH 15 in je srednja vrednost CO2 24 mg/l je prava pH vrednost 7,3. V primeru KH = 2 in CO2 = 25 mg/l je potrebno doseči pH vrednost 6,4.
Števec mehurčkov si lahko izdelate tako kot kaže naslednja slika.

Doma narejen števec mehurčkov.