Enhitreje (Enchytraeus albidus) so beli črvi, ki so zelo primerni za ribjo prehrano. To so 2-5cm dolgi črvi, ki jih z lahkoto gojimo doma v lesenih ali plastičnih posodah. V naravi enhitreje najdemo med razpadajočo hrano, v kompostih, trohnelem listju, močvirju, ... So zelo bogati z beljakovinami in primerni za vse vrste rib, ki so dovolj velike, da jih spravijo v usta. Zaradi svoje beljakovinske sestave so odlična hrana za pripravo rib na drstitev, vendar pa moramo paziti, da so del mešane prehrane, saj so znani po tem, da "zamastijo" ribje notranje organe, če ribe hranimo izključno z njimi. Po svoji sestavi so: 70% beljakovine, 14.5% maščobe, 10% ogljikovi-hidrati in 5.5% pepel (minerali).

Enhitreje so zelo enostavne za vzgajanje. Še najtežji del je najti ustrezno začetno kulturo, saj jih običajno ne najdemo v akvarističnih ali "pet" trgovinah. Vendar pa jih običajno vzgajajo izkušeni oz. dolgoletni akvaristi in jih tako ne bi smelo biti pretežko pridobiti.

Lesena škatla s šoto in črvi.

Sam vzgajam enhitreje v stiropornih cvetličnih lončkih (15x30cm), ki so zelo poceni in se jih dobi v skoraj vsaki cvetličarni oz. prodajalni z rožami ali vrtno opremo. Do 2/3 (10cm) so napolnjeni z mešanico šote, palmine šote in humusne zemlje (za sajenje, brez gnojil). Posode imam pokrite s primernim pokrovom, ki pa ne sme biti neprodušen, saj črvi potrebujejo kisik. Če ne gre drugače, v pokrov z vrtalnikom izvrtamo nekaj lukenj. Ker so enhitreje občutljive na svetlobo naj bo pokrov neprozoren.

Posode napolnimo, kot že rečeno, približno do 2/3 z ustrezno podlago. Ustrezna podlaga je lahko navadna zemlja, humusna zemlja, šota in tudi mešanice omenjenih. Črvi se ne počutijo najbolje v kislem okolju, zato naj ne bi uporabljali same šote temveč naj bi jo za optimalne pogoje mešali še s čem. Uporaba šote je priporočljiva predvsem zato, ker dobro zadržuje vlago ter je rahla in s tem zračna. Skozi čas se v podlagi, ki jo črvi stalno predelujejo, naberejo njihovi izločki in podlaga se zbije. To otežuje gibanje črvov in lahko privede do stagnacije ali celo do propada kulture. Podlaga mora biti tudi vlažna, vendar ne mokra.

V dovolj velikem vedru sem pripravil naslednji mešanici:

• 1/2 šote in 1/2 palmine šote,
• 1/3 šote, 1/3 palmine šote ter 1/3 humusne zemlje za sajenje

Nato sem vsebino vedra zmočil toliko, da je postala mešanica vlažna. Pod besedo vlažna mislim na mokroto, ki jo dobimo, če pest mešanice stisnemo, da odteče odvečna voda. Tako pripravljeno podlago sem nato napolnil v pripravljene posode.

V posode nato dodamo startno kulturo in hrano. Če želimo hiter "pridelek" naj bo startna kultura dovolj velika, paziti pa moramo, da je ne razprostremo po preveliki površini. Zgodilo se je že, da so startne kulture propadle, ker črvi niso našli hrane. Mnogi viri priporočajo kruh namočen v mleku ali vodi s kvasom kot osnovno hrano s katero hranimo enhitreje. Možne ostale hrane so:

• krušne drobtine zmešane z razkuhano zelenjavo in mlekom (gosta kaša),
• ribja hrana v luskah (obogatena z vitamini),
• razkuhan riž,
• pasji ali mačji briketi (najboljše kvalitete), ...

Lahko bi naštevali še in še, a vam raje pustimo prosto domišljijo. Skrbite le toliko, da tudi črvom občasno menjate prehrano. Pri hranjenju začetnih kultur bo najbolje, da hrano zakopljemo pod površino in s tem preprečimo prehitro plesnenje. Kasneje hrano polagamo le na površino in to šele takrat, ko predhodno črvi vso pojedo. Če se hrana pokvari in splesni jo moramo takoj odstraniti, da ne bi ogrozila populacije črvov. Umetnost pri doziranju je v tem, da črve hranimo ravno prav, da se čim hitreje množijo in se hrana ne pokvari.

Ko je populacija črvov dovolj močna bomo to opazili tako, da se bodo nekaj ur po dodajanju hrane črvi gnetli okoli in tudi na hrani. V takem primeru jih enostavno s topo pinceto hitro poberemo in stresemo v akvarij. Ko ribe ugotovijo, da so zvijajoče se bele stvarce hrana, bodo kot ponorele švigale po akvariju in lovile padajoče črve. Enhitreji so občutljivi na svetlobo, zato začnejo hitro riti in izginjati v podlago, ko enkart odpremo pokrov. Zato jaz hitro polovim zadostno količino črvov v manjšo posodico in si nato vzamem čas, ko jih dajem v akvarije. Podobno si lahko pomagamo s steklom, ki ga položimo preko hrane in podlage. Črvi se bodo nabrali tik pod steklom, tudi če kultura ni ravno najmočnejša in jih bomo ravno tako enostavno pobrali s topo pinceto.

Če potrebujete večjo količino črvov naenkrat, obstaja nekaj metod, kako jih spraviti iz zemlje. Ena med njimi je ta, da vzamemo konzervo (npr. od kompota) in ji odrežemo oba pokrova, na eno stran napnemo plastično mrežico z luknjami 1mm ter jo napolnimo z zemljo s črvi. Nato z druge strani prislonimo močno žarnico in vse skupaj postavimo nad posodo z vodo tako, da se mrežica nahaja v vodi ali tik nad gladino. Zaradi močne svetlobe in toplote se bodo črvi začeli umikati globlje v podlago in bodo prilezli skozi mrežico v posodo z vodo. Čez čas (uro ali dve) zamenjamo zemljo v konzervi, staro pa vrnemo nazaj v gojilno posodo.

Včasih se zgodi, da kultura postane tako močna, da črvi lezejo eden preko drugega in celo po robovih posode. V takih primerih je najbolje kulturo razpoloviti in začeti dve novi, saj se pogosto zgodi, da v taki situaciji pride do propada kulture hkrati pa si na tak način povečamo možnost "pridelka" in zagotovimo konstantnejši donos.

Razen hranjenja in občasnega vlaženja podlage, enhitreje ne potrebujejo dodatne skrbi in lahko preživijo tedne ali celo mesece brez vzdrževanja (če se le podlaga ne izsuši), čeprav bo potem lahko trajalo kar nekaj časa preden boste lahko z njimi spet hranili svoje ribe. Enhitreje ne ljubijo visokih temperatur in jim najbolj ustreza temperatura med 15 in 18°C, zato jih najlažje gojimo v kleteh ali garažah. Pri meni lepo uspevajo na polici v garaži.

Literatura in viri:

Jennifer Greenie, The Daphnian, marec 1999

AKA, Online beginners guide

Allgone.com, White worms

Killi.net, Int. killifish association, White worms

The British Dendrobatid Group, White worms>

Žigovi neizčrpni viri

Za vas se je potrudil Blaž Kristan.