Umetnost podvodnega vrtnarjenja ni le v estetskem občutku za razporeditev rastlin, potrebnega je namreč mnogo več znanja in tudi vaje, da uredimo akvarij, ki ga bodo mnogi občudovali. Mnogi začetniki, pa tudi priložnostni "vrtnarji", si pogosto zastavljajo naslednja vprašanja, ko se lotijo ureditve (novega) akvarija: Kako naj se vsega skupaj lotim? Katere rastline naj izberem? Kam naj jih posadim? Ali naj uporabim tudi kamenje in korenine? Kako veliki naj bodo? ...
Vprašanj je na začetku mnogo in marsikoga tako prestrašijo, da še pred začetkom obupa. Vendar je to le posledica pretirane želje po čimhitrejšem doseganju cilja, kar pa je ravno tisto česar bi se v akvaristiki morali v širokem loku izogibati. Hitenja namreč!

Zato naj ponovim: Ureditve akvarija se lotimo preudarno, brez hitenja in vnaprej premislimo vse dejavnike, ki vplivajo na končni izgled ter tudi na kasnejše vzdrževanje akvarija. O seveda! Po zasaditvi se namreč pravo delo šele začenja, saj je treba rastline redno striči, v vodo dodajati mikroelemente in gnojila za lepšo rast (da ne bo pomote, posebna breznitratna in brezfosfatna). Zato naj že na začetku povem, da kdor se loti rastlinskih akvarijev postane njihov "suženj", saj dela z njimi res ni malo. Ob bok tem odbijajočim besedam pa naj dodam, da je pogled na zdrav, estetsko urejen in živahen akvarij nekaj najlepšega, kar si lahko človek v svojem domu omisli. Že sama prisotnost akvarija pomirja in daje prostoru toplino, kaj šele, če se akvariju posvetimoin z opazovanjem znižujemo napetosti v telesu ter stres kateremu smo podvrženi vsak dan.

No pa si poglejmo na kaj moramo biti pozorni pri urejanju takega akvarija.

Osnovni koncepti razporeditve vodnih rastlin

Kot pri vsakem umetniškem delu, je tudi pri razporejanju rastlin (ang. layout) zelo močno prisoten subjektivni moment, zato je težko enostavno reči "To je pravi način" oz. "To je najboljša razporeditev". Vendar pa velja, da je, ne glede na umetniško postavitev, pogled na akvarij poln alg, z nezdravimi ali propadajočimi rastlinami, prav nič razveseljujoč. In tudi obratno, še tako neestetska razporeditev z lepimi, zdravimi rastlinami, pritegne marsikatero oko. Zato je osnovna zahteva za vse dobre postavitve v zdravju in lepoti posameznih rastlin.
V akvaristiki srečamo dva načina oz. principa ureditve rastlinskih akvarijev. Prvi je gredični (imenovan tudi Holandski), ki temelji na zahodni kulturi in uporablja urejene Skupine enakih rastlin (običajno z daljšimi stebli), drugi pa je t.i. naravni princip (temelji na vzhodnjaški kulturi), ki poskuša posnemati razporeditve in kombinacije (neurejene), ki jih srečamo v naravi.Gredični oz. Holandski tip stremi k urejenemu videzu gredic, ki jih srečamo na vsakem koraku (urejene zelenice oz. cvetlične grede). Za povdarke uporablja barvne kontraste in velikost rastlin, izgled pa je pogosto luksuzen in svetel. V takih akvarijih prevladujejo višje rastline (pogosto rdečih barv).Naravni tip je težje opisati, saj imajo različni ljudje različne predstave o tem kaj je naravno in kaj ne oz. različno dojemajo podrobnosti, ki jih ponuja narava. Vendar pa lahko za vse možne načine naravnih tipov rečemo, da so izpeljani iz opazovanja in posnemanja narave.

Ne glede na tip za katerega se odločimo, pa je ljubezen in skrb akvarista tista, ki naredi rastlinski akvarij biser, na katerega je lahko ponosen. Zato naj vsakdo, ki se loti ureditve rastlinskega akvarija poskuša vanj vdahniti čim več svojih zamisli, idej in umetniškega duha in naj druge jemlje le za zgled in ne kot osnovo za svoje delo. Druga, a prav nič manj pomembna lastnost dobrih akvaristov je fleksibilnost. Če npr. v danem momentu ni navdiha ali ni dovolj časa za delo z razporeditvijo, pustimo vse skupaj na drug čas. Isto pravilo naj velja tudi pri finančnih odločitvah. Če npr. nimamo dovolj denarja za večji akvarij z veliko dodatne opreme, kupimo manjšega in bomo dodatno opremo dokupovali kasneje. Nobene stvari ne delajmo "na silo" ali "na brzino". Tu govorimo o užitku ustvarjanja!
Narava izgleda popolnoma drugače, ko si vzamemo čas in jo z užitkom opazujemo. Ko hitimo na delo nam je lahko že dež v nadlogo, ko pa si vzamemo čas, je pogled na prazno parkirišče poln presenetljivih podrobnosti, ki ji v vsakodnevnem življenju ne opazimo. Prav tako je zelo pomemben dejavnik moč zapažanja. Koliko sploh opazimo? Koliko videnega si zapomnimo? Podrobnosti, ki jih opazimo in tudi zapomnimo, se bodo namreč zelo odražale v ustvarjenih delih.

Vodna kompozicija

Če bi prelistali kakšen umetniški učbenik, bi pod terminom "kompozicija" našli veliko zapletenih geometričnih skic in številk, ki marsikoga prestrašijo. Vendar pa je razumevanje kompozicije v resnici ni popolnoma enostavno. Kompozicije srečujemo povsod okoli sebe, vse z namenom, da prijajo človeškemu očesu. Večina jih je urejenih po preprostem razmerju, ki mu rečemo tudi "zlati rez".
Kot primer vzemimo, da želimo v 100cm akvarij postaviti večji kamen. Večina nas kamna ne bi postavila v sredino, temveč bi ga pomaknili ali na levo ali na desno stran akvarija. Najoptimalnejši položaj, kot ga zaznava večina ljudi za estetsko najbolj skladnega, je znan že od antike. Nahaja se na razmerju 1 : 1.618 (ali približno 3/5) in mu rečemo tudi "zlati rez". Če imamo dve daljici in je razmerje med dolžinama krajše in daljše enako razmerju med daljšo in vsoti dolžin obeh daljic, pravimo, da sta v razmerju zlatega reza. Da pa si zadevo poenostavimo lahko razmerje zlatega reza smatramo kot približno 3/5.
Ljudje z oblikovalskimi izkušnjami niti ne pomislijo o zlatem rezu, saj jim samodejno (naravno) pride na um. Seveda pa je včasih potrebno namenoma odstopiti od zlatega reza, saj s tem v kompozicijo vnesemo napetost (tenzijo), ki pogosto popestri izgled oz. ga naredi živahnejšega.

Oblike kompozicij

Poznamo tri osnovne oblike: trikotno, kopičasto in sedlasto.
Trikotne kompozicije so najzahtevnejše, saj jih lahko opazujemo iz večih zornih kotov in moramo zato pri konstrukciji posvetiti veliko pozornosti vsem možnim pogledom na akvarij. Lahko uporabimo simetrične, asimetrične, pravokotne in enakostranične, lahko tudi več ali celo vse hkrati. Kot osnovo razdelimo (stransko) steno akvarija diagonalno na dva trikotnika. Substrat (pesek) položimo tako, da se rahlo dviguje od prednjega stekla proti zadnjemu. V ospredje zasadimo nizke rastline v ozadje pa višje. Tako pri pogledu s strani nizke rastline zasedajo spodnji del trikotnika, višje višji del. Podobno lahko uredim tudi gledano s prednje strani.
Kopičasta kompozicija je najneobičajnejša, uredimo pa jo tako, da v sredino akvarija položimo korenine, skale in višje rastline, okoliški prostor pa pustimo prazen. Tak tip zahteva veliko umetniško tehniko, zato je pogosto bolje, da kamenje in korenine postavimo rahlo iz sredine akvarija. Kopičasti tip je primeren za visoke akvarije, lahko pa ga uporabimo tudi v ostalih.
Sedlasti tip je najprimernejši za dolge akvarije (120cm in več). Na vsako stran akvarija postavimo korenine, kamenje in dolge rastline v sredini pa pustimo odprt prostor. Strani naj ne bosta enako veliki, najprimernejša razmerja so 2:1, 3:1 in razmerje zlatega reza. Izgled pa je ravno nasproten kopičastemu tipu.

Oblika in pozicioniranje lesa

Razpadajoči deli dreves vzbujajo v nas občutke neizmerljivega časa v toku naravnega življenskega cikla. Vendar pa gnitje lesa zelo slabo vpliva na kvaliteto vode, zato moramo biti zelo pazljivi pri izbiri korenin in ostalega okrasnega lesa za akvarij. V trgovinah najdemo dovolj različnih in ustreznih vrst lesa, ki v akvarijih ne gnijejo. Če pa se že odločimo za lokalni les, je edini, ki je sprejemljiv, tisti, ki je že dolgo namočen v vodi (v vodo segajoče korenine ipd.)
Les v vodo oddaja tudi taninske kisline in rahlo obarva vodo, a to z rednim menjavanjem vode ne predstavlja večjega problema. Če se želimo znebiti taninskih izločkov, les pred uporabo prekuhamo.
Kot vsaka snežinka je tudi vsak kos lesa svojstven. Umetniki bi rekli, da ima svoj karakter. Zato je izbira pravega kosa zelo pomembna. Tu za izbiro žal ni pravila, a lahko si pomagamo tako, da vzamemo rahlo manjšega kot si predstavljamo, da ga potrebujemo. Prevelik kos bo zavzel celotno kompozicijo in jo s tem uničil, ravno tako tudi oblikovno zapleten kos odvrača pozornost in običajno zvodeni vso kompozicijo.
Za začetnike je najbolje, da poiščejo kos, ki jim je všeč in okoli njega zgradijo kompozicijo, izkušeni mojstri pa si običajno zamislijo kompozicijo in nato poiščejo ustrezen kos, ki se ujema z njo. Srednja pot bi bila, da najdemo kos in si še v trgovini okoli njega v mislih zgradimo kompozicijo. Za les je najlepše, če je naslonjen na steno akvarija ali pa ima rogovile, ki silijo navzven, to mu daje dinamiko in popestri izgled. Druga možnost povečevanja dinamike je v vezanju določenih vrst rastlin na les (Microsorium, Anubias, Bolbitis, ...). Tak način pride zelo prav pri sedlastem tipu ob straneh akvarija. Kadar uporabljamo sredinski kos (kot npr. drevesni štor), izberemo umirjenega in poskusimo napetost kompozicije zgraditi okoli njega z rastlinjem. Dolgi ravni kosi predstavljajo odlično podporo za podlago (pesek) v trikotnih tipih akvarija. Poskusite jih postaviti tako, da povdarite njihove tekoče linije.

Razporeditev kamenja

Kamenje delimo, za naše potrebe, glede na nahajališče, npr. rečno kamenje, morsko kamenje, itd. ali glede na sestavo, npr. granit, andesit, okameneli les, itd. Večino kamenja lahko uporabimo v akvariju, paziti moramo le na apnenčasto kamenje, npr. apnenec, morski kamni z ostanki školjk, saj se le to v vodi topi in povečuje njeno trdoto ter tudi pH (alkalnost).
Medtem, ko se les loči predvsem po obliki, se kamenje loči predvsem po barvi. Črni rečni kamni dajo akvariju hladen občutek, medtem ko rjav okameneli les doda raporeditvi toploto. Preveč barvito kamenje je grobo in zmoti harmonijo akvarija. Pri razporejanju je zelo pomembno, da uporabimo različno velike kose, da ustvarimo harmonijo v kompoziciji.
Večji kos naj bo središčni, manjše pa razporedimo naokoli v lahkotnem slogu, tako da obdržimo ravnovesje. Ravnovesje najlažje dosežemo s trikotnimi razporeditvami. Središčni kamen naj bo najlepši v vseh pogledih: barvitosti, obliki, velikosti in značaju, manjši kamni pa naj ga posenmajo v vseh značilnostih. Če uporabimo kamenje različnih sestav, barv, oblik, ..., kompoicija ne deluje kot celota in izgubi svoj čar.
Ko izbiramo kamenje sta pomembna kriterija subtilnost in zgradba. Vsak kamen naj bo tih (daje občutek večnosti) in močan (brez poškodb).
Razporeditev kamenja je najbolje posnemati po naravi, saj vsako umetelno kopičenje kamenja deluje nenaravno in prisiljeno. Najbolje si razporeditve lahko ogledamo v najbližjem potočku ali manjši reki in jih poskušamo imitirati v akvariju.

Oblačenje lesa in kamenja

Če les ali kamenje položimo v akvarij golo, to zmoti ravnotežje saj deluje tuje in nenaravno. Zato ju moramo "obleči", to je, nanju navezati rastline kot so razne praproti in mahovi. Na ta način dosežemo, da kamen ali les deluje naravno in postarano.
Pritrjevanje mahov (Vesicularia, Fontinalis) je dokaj preprosto. Na kamen/les razprostremo mah (tanjši sloj) in ga močno povijemo s črno bombažno nitjo. Čez mesec ali dva se nit razkroji, mah pa se ukorenini na podlago in raste v višino.Podobno lahko mah s tanko pinceto zatlačimo v razpoke, učinek bo isti le opravilo je bolj zamudno.
Ko želimo na kamenje ali les pritrditi praproti (Bolbitis, Microsorium) ali rastline, kot je npr. Anubias, ki se s koreninami oprimejo podlage, to najlažje storimo s plastificiranimi žičkami, ki jih uporabljajo za zavezovanje plastičnih vrečk. Po mesecu ali dveh so običajno korenine že dovolj oprijete, za vsak slučaj pa žičke odstranimo previdno in prej preverimo, koliko se rastlina drži podlage.
Za pritrjevanje nepritrdljivih rastlin, kot je npr. Riccia uporabimo najtanjšo nylonsko vrvico (ribiški laks) in z njo dobro pritrdimo rastlino na podlago. To storimo tako, da povijemo rastlino in kamen/les okoli in okoli, kot da bi ju želeli prekriti z nylonsko vrvico. Pomembno je, da ne uporabimo vrvice, ki preperi, saj se v takem primeru Riccia osvobodi in priplava na gladino.
Riccia se čez čas lahko zelo raraste in njena plavalna sposobnost premaga vrvico ter se začne dvigovati proti gladini. V takem primeru potresemo malo peska po rastlini in tako za nekaj časa rešimo problem. Riccia se, ko je popolnoma potopljena, čez zelo dolgo časa (6-9 mesecev) preobrazi in izgubi svojo plavalno lastnost. Tako preoblikovano rastlino lahko nato brez omejitev uporabljamo pod vodo.

(Pod)vodne rastline

Holandski slog ureditve akvarija, ki teži k urejenosti, pogosto uporablja predvsem rastline na dolgih steblih, naravni slog pa, kot že rečeno, posnema neurejeni red v naravi. Oba sloga se tudi razlikujeta po izbiri rastlin, čeprav mnoge srečamo v obeh slogih.

Pri opazovanju narave kmalu ugotovimo, da so najpomembnejše rastline v miniaturnih pokrajinah, nizke in drobnolistne rastline. Te lahko poimenujemo za naše potrebe tudi talne rastline. To so rastline, ki predstavljajo osnovo in zapolnijo kompozicijo. Slabe postavitve so običajno posledica akvaristove premajhne pozornosti talnim rastlinam ali neobičajne (tudi nenaravne) zasaditve akvarija.
Nekatere talne rastline so: Glossostigma elatinoides, Echinodorus tenellus, Sagitaria subulata, Eleocharis acicularis, Cryptocoryne minima, C. ruba in C. nevllii. V večjih akvarijih pa lahko uporabimo mace višje rastine, kot so: Echinodorus latifolius, E. grisebachi, Anubias nana in Cryptocoryne ventdii. Prav tako pa lahko kot talno rastlino uporabimo Riccio in mahove (Vesicularia dubyana, Fontinalis antipyretica), pritrjeno na kamenje, kar je sicer malce nenavadno a zelo atraktivno.

Posamezne, višje, rastline, s posebno oblikovanimi listi v ospredju ter nato razni širokolistni Echinodorusi ali Anubiasi v sredini in ozadju oko popeljejo preko celega akvarija in mu dajo občutek globine.
Vsekakor bo velikost talnih rastlin variirala v odvisnosti od velikosti akvarija. Tako bomo lahko v manjšem akvariju kot talno uporabili Glossostigmo in jo povdarili z Eleocharis, medtem, ko bo v večjem akvariju Eleocharis talna rastlina, ki jo bomo povdarili spet z drugo, rahlo večjo, rastlino.
Edino splošno pravilo, ki naj velja, je, da ne uporabljamo stebelnih rastlin za povdarke. Izjema je Micranthemum micranthemoides oz. podobni, ki razvijejo liste tudi pri dnu.
Cryptocoryne, Echinodorusi, Anubiasi in še nekatere so dosegljive v različnih velikostih in s tem zelo uporabne kot povdarki za druge rastline.

Z ozadjem zaključimo postavitev in hkrati z njim določimo prostornost akvarija. V nasprotju s praznino ospredja, je ozadje gosto in bujno zaraščeno, kar daje akvariju izgled divjine.
Za ozadje pogosto uporabimo dolgostebelne rastline, vendar pa sta tu izjemi Valisneria in Aponogeton. Najpogosteje uporabimo že omenjeni Micranthemum, Alternantera reineckii, Rotala macrantha, Rotala indica, velikolistne vodoljube (Hygrophila corymbosa, ipd), Hygrophila polysperma ter Ludwigia.
Večja ko je pestrost rastlin v akvariju, bolj naravno izgleda. Idealno število različno oblikovanih listov,se giblje med deset v majhnih in sto v zelo velikih akvarijih.
Rdečelistne rastline so cvetovi v akvariju, zato bodite pozorni, da zagotovite dovolj svetlobe in CO2, ki ju te rastline potrebujejo, da se pokažejo v najlepši luči. Vendar pa jih uporabljajmo z občutkom, saj preveč pisan akvarij podre naravno harmonijo.

Zanimivo pri vodnih rastlinah je tudi to (tako kot pri kopenskih), da so določne združljive med seboj, določene pa ne. Tako na primer rečni mah (Fontinalis) in javanska praprot (Microsorium) uspevata skupaj, medtem ko npr. Echinodorus tenellus in E. grisebachi ne. Vendar pa je sama tematika združljivih rastlin toliko obsežna, da, žal, presega ta članek.

In še drobni nasveti...

Za konec naj povem še to, da po zasaditvi redno menjujmo vodo in v akvarij takoj spustimo nekaj pritlikavih prisesnikov (Ottocinclus), če je akvarij večji pa tudi kakšno lisičko (Crossoceilus siamensis). Oboji so odlični odstanjevalci alg, ki se še prerade naselijo v novih akvarijih. To naj nas ne preseneti saj rastline potrebujejo dober mesec ali dva, da se dodobra ukoreninijo in šele nato začno z rastjo.
Ribe v akvarij dodajmo šele po dobrih dveh mesecih, ko je filter že biološko utečen in deluje s polno močjo.

(vir: Nature aquarium world, vol 1, Takashi Amano, TFH)

Avtor članka je Blaž Kristan.