»Akvarij … a, to je tista lepa, živa slika v kotu sobe …«, tako se običajno začne po obisku pri znancu z akvarijem. Resnica pa je, sicer ne zelo, a vendar, drugačna.

Akvarij je biološko (in seveda tudi kemično) zaključeno okolje in karkoli vtaknemo vanj, vpliva na ravnotežje v njem, zato se mora vsakdo (ki želi imeti akvarij) zavedati posledic, ki jih povzroči s svojimi dejanji, za tako okolje. Vedeti moramo, da tudi akvarijske ribe potrebujejo dovolj prostora, vodo z njihovim zahtevam primernimi parametri in nenazadnje ustrezno izbrano ter kvalitetno hrano.

Sodobni akvarij naj bo naravnan k izpolnjevanju teh zahtev. Zaradi enostavnosti v tem sestavku podajamo le osnove nasvete, saj raznolikost rib in ostalih prebivalcev akvarija zahteva preciznejše podatke, ki pa jih na enem mestu ne moremo podati. O podrobnostih – posebnostih – posameznih vrst rib vam bo svetoval lahko tudi prodajalec, zato se v prvi vrsti obrnite nanj. Seveda pa ne bo škodilo dodatno izobraževanje in prebiranje raznih (tujih, ker žal domačih ni) revij. Na voljo (v knjižnicah, pa tudi v knjigarnah) je tudi nekaj slovenskih knjig (oziroma prevodov tujih), dober začetek pa je tudi Akvazin.

Izbira prodajalca

Sodobne prodajalne Izberite tisto prodajalno, kjer vam lahko prodajalci dajo najboljši nasvet o ribah in opremi na zalogi.

Lokalne akvaristične prodajalne bodo imele bolj verjetno vodo enake kakovosti, kot jo imate sami (in tudi s tem pogojene težave), zato bodo ribe doživele manjši stres pri selitvi iz prodajnih akvarijev v vašega. Kljub temu je vedno dobro vprašati prodajalca o parametrih vode, če jih seveda spremljajo – merijo.

Poskusite tudi spremljati zalogo rib v prodajalni skozi daljše obdobje. Presodite ali je hitrost menjavanja rib posledica velike prodaje ali pogostega poginjanja rib. Ugotovite ali dajo nove ribe v karanteno preden jih prodajajo. Dobri prodajalci bodo pokazali zanimanje kaj kupujete in ne samo koliko kupujete in bodo poznali zahteve vsake ribe za katero ste se odločili (tudi podrobnosti!). Vsekakor je od dobrega prodajalca umestno pričakovati, da se bo pozanimal katere ribe že imate in vam odsvetoval neustrezne kombinacije ter svetoval ustrezne zamenjave ali nove ribe, ki bi vas morda zanimale. Vedno kupujte od priznanih prodajalcev; poceni ribe niso nikoli tako dobre kupčije, kot se to morda zdi na prvi pogled.

Nakup rib

Transportna vrečka Ribe čimprej prenesimo v akvarij.

Ko se odločimo, katere in koliko rib bomo kupili, nam jih običajno prodajalec proda v PVC vrečkah z manjšo količino vode. Ker so ribe precej občutljive na temperaturo (in seveda na pomanjkanje kisika), jih moramo čimprej prenesti v domači akvarij. Če ribe transportiramo v zimskem času, je dobro imeti termoizolacijske vrečke ali vsaj časopisni papir v katerega zavijemo transportno vrečko z vodo.

Izenačevanje temperature Transporno vrečko za nekaj minut postavimo v akvarij, da se izenačijo temperature.

Ko ribe prinesemo domov, jih ne smemo takoj spustiti v akvarij, temveč najprej položimo transportno vrečko v akvarij. Ribe tako pustimo 10-15 min, da se temperatura vode v vrečki izenači s tisto v akvariju. Nato dolijemo v vrečko približno enako količino vode iz akvarija in ponovno pustimo ribe 10-15 min. Po 20-30 min ribe z mrežico odlovimo iz vrečke in jih spustimo v akvarij. Vodo iz transportne vrečke zavržemo!

Če imamo doma že naseljen akvarij, je priporočljivo, da nove ribe najprej vstavimo v t.i. »karantenski akvarij« oz. v akvarij v katerem ni drugih rib. Ribe nato nekaj dni opazujemo, da ugotovimo morebitne bolezni. V primeru izbruha bolezni lahko v takem akvariju učinkoviteje zdravimo kupljene ribe in tudi preprečimo okužbo ostalih rib v akvariju.

Število rib

Tropski morski Akvarij s površino gladine 1.800 cm2 lahko vsebuje (eno) 15 cm ribo.

Hladnovodni sladkovodni Površina 1.800 cm2 zadostuje za dve (12 cm) zlati ribici ali eno veliko 24 cm.

Tropski sladkovodni Površina 1.800 cm2 zadostuje za štiri 15 cm ribe ali deset 6 cm.

Ribe potrebujejo dovolj prostora za prosto plavanje, vendar pa tudi velikost akvarija in temperatura vode vplivata na količino raztopljenega kisika v vodi in s tem na število rib, ki jih lahko imamo v akvariju. Poraba kisika štirih glavnih skupin rib (sladkovodne tropske in hladnovodne ter morske tropske in hladnovodne) je različna, zato so priporočene najmanjše dimenzije akvarijev le okvirne, delno tudi zato, ker toplejša voda vsebuje manj kisika. Grobo rečeno, je akvarij z dolžino 60 cm in širino 30 cm in s površino vode (1.800 cm²) primeren za tropske ribe, medtem, ko je akvarij z dolžino 90 cm in širino 30 cm primernejši za hladnovodne ali morske ribe, ki porabijo ustrezno več kisika. Pomembna dejavnika pri določanju števila rib sta njihova (odrasla) velikost in površina akvarija.

Površina akvarija

Globina (višina) akvarija ne vpliva na količino raztopljenega kisika; pomembna je le površina. Površina je pomembna zato, ker se na njej izmenjujejo plini med zrakom in vodo; iz vode izstopa ogljikov dioksid, vanjo pa vstopa kisik.

Tropske morske ribe zahtevajo površino cca. 120 cm² na centimeter dolžine telesa, hladnovodne sladkovodne ribe potrebujejo pribl. 75 cm² na 1 cm dolžine telesa in tropske sladkovodne 30 cm² na 1 cm dolžine. Zgoraj omenjeni akvarij s površino 60 cm * 30 cm lahko tako vsebuje približno 15 cm tropskih morskih rib, 24 cm hladnovodnih sladkovodnih rib in 60 cm tropskih sladkovodnih rib. Dolžino rib merimo od ust do korena (začetka) repne plavuti. Seveda pa pri tem ne smemo pretiravati, saj se npr. dve 30 cm veliki ribi (npr. Oskar) v takem akvariju ne počutita najbolje saj praktično nimata prostora za plavanje. Vedno poskušajmo ribam poleg osnovne potrebe po kisiku, zagotoviti tudi dovolj prostora za plavanje. Določanje potrebnega prostora za plavanje ni enostavno opravilo, splošno pa velja, da so ribe torpedaste oblike, dobre plavalke, ki potrebujejo veliko plavalnega prostora. V to skupino rib spadajo tako npr. večina karacinidov, mavričarke, mrenice in še mnoge druge.

Pokončen akvarij	Ležeč akvarij
Ležeč proti pokončnemu akvariju Ta dva akvarija vsebujeta enako količino vode in nudita enako količino plavalnega prostora, vendar, zaradi manjše površine gladine, lahko v pokončnega vložimo manjše število rib kot v ležečega.

Akvarijska oprema

Oprema

Sodobni akvariji so izdelani iz lepljenega stekla ali (po robovih) topljenega akrila. Akvarije lahko kupimo standardnih dimenzij, podanih ali z merami ali z njihovo kapaciteto. Položiti ga moramo na čvrsto, vodoravno in gladko podlago, preden vanj nalijemo vodo. Če ga vstavljamo v omaro ali v namensko leseno ogrodje, moramo le to preveriti ali je dovolj močno in ga po potrebi ojačiti ter na odpornost proti kondenzu (vlagi).

Čistilna oprema

V akvariju moramo zagotavljati čisto in s kisikom bogato vodo, to pa dosežemo z uporabo filtrov in zračnih črpalk z razpršilci. Nekateri filtri delujejo ob pomoči zračne črpalke, ki poganja vodo skoznje s pomočjo zračnih mehurčkov. Filtri odstranjujejo iz vode ribje izločke, ki so predvsem sestavljeni iz amonijaka in ostalih strupenih proizvodov ter balasta. Odpadke odstranjujemo iz vode tudi z rednim menjavanjem dela akvarijske vode. Poleg tega tudi rastline poskrbijo za odstranjevanje fosfatov, nitratov in ogljikovega dioksida.

Filtrirna oprema lahko zelo variira, od enostavnih filtrov na zrak z gobicami, do zahtevnih »popolnih« filtrirnih sistemov. Raztopljene in razpršene snovi v vodi se mehansko, kemično in biološko odstranijo v filtru s pomočjo različnih filtrirnih materialov (npr. sintetična vata, penaste gobe, aktivno oglje, keramika, …). Površina čistilnega materiala odločno vpliva na kvaliteto filtra, le ta mora biti čim večja, da se lahko na njej učinkovito »zaredijo« koristne bakterije, ki opravljajo biološko filtracijo. Ker v filtrirnem materialu zastaja umazanija, ne smemo pozabiti na redno čiščenje filtra. Filter očistimo tako, da ga narahlo speremo v delu odlite vode iz akvarija. Nikakor ne smemo uporabljati kakršnih koli čistilnih sredstev, četudi ostanejo v filtru deli umazanije.

Talni filtri

Zgradba talnega filtra

Ta sistem čiščenja vode ne uporablja posebnega filtrirnega materiala, namesto njega služi kar pesek, ki je posut po dnu akvarija. Električna črpalka poganja vodo skozi talni pesek, kjer pride v stik s kolonijami bakterij, ki živijo na njem. Slabost teh filtrov je, da nikoli ne moremo očistiti »filtrirnega materiala« in se zato sčasoma zapacajo in niso več učinkoviti (delno se to lahko sicer odpravi s sesalnikom mulja). Poleg tega taki filtri odplavljajo hranilne snovi stran od korenin, kjer bi jih rastline potrebovale.

Notranja oprema

Rastline (Lileaopsis sp.)

Sladkovodni akvariji izgledajo najlepše, ko so opremljeni s koreninami in kamenjem in seveda zelenim rastlinjem. Vendar pa moramo biti pozorni pri izbiri rib ali rastlin, saj nekatere rastlinojede ribe kaj hitro »počistijo« akvarij še tako lepih rastlin, poleg tega pa nekatere ribe med drstjo spodkopljejo marsikatero rastlino.

V prodajalnah so na voljo tudi umetni nadomestki rastlin, čeprav je njihova uporaba stvar estetike posameznika, poleg tega pa umetne rastline ne opravljajo svoje naravne biološke funkcije. Vsi predmeti, ki jih dajemo v vodo, morajo biti atestirani, da ne puščajo raznih spojin, ki bi lahko škodile akvarijskemu življu.

Morske akvarije opremimo s t.i. »živim kamenjem«. To so so zelo porozni kamni, v katerih porah so naseljene bakterije, ki opravljajo funkcijo biološkega filtra. Mnogokrat na njih najdemo obilico majhnih živih morskih organizmov, ter alg.

Kot podlago v akvariju uporabimo drobe pesek granulacije 2–4 mm, drobnejši pesek lahko povzroča kalno vodo in gnitje korenin, bolj grob pa zavira rast rastlin.

Voda

Večina akvarijskih rib je že prilagojenih na običajno vodovodno vodo, pod pogojem seveda, da poskrbimo za odstranjevanje morebitnih težkih kovin in klora. Dodatno spreminjanje kvalitete vode je potrebno predvsem takrat, ko imamo v akvarijih ribe s posebnimi zahtevami ali ko poskušamo ribe drstiti.

Pred menjavanjem vode v akvariju priporočamo, da le ta stoji v posebni posodi vsaj en dan (po možnosti z vključenim zračnim razpršilcem), da se iz nje izloči klor in drugi plini.

Voda za morske akvarije naj bo pripravljena s pomočjo sintetični soli, namenjenih pripravi take vode in ne z običajno kuhinjsko soljo.

Ogrevaje

Temperatura vode v tropskem akvariju naj bo prilagojena zahtevam rib, vendar pa večini ustreza okoli 25°C. Za to lahko poskrbimo z ustrezno ogrevanim prostorom ali vodnimi grelniki s termostatom (kar je mnogo bolj praktično, če imamo le malo akvarijev ali samo enega). V večjih akvarijih lahko uporabimo dva ali več grelnikov, da se toplota hitreje in bolj enakomerno porazdeli po celem volumnu akvarija. Sodobni termostati imajo vgrajene mikročipe, ki zagotavljajo najbolj točno regulacijo temperature.

Razsvetljava

Luči osvetlijo akvarij in zagotavljajo energijo za fotosintezo akvarijskih rastlin. Akvariji višji od 40 cm in tisti z bujnim rastlinjem potrebujejo močnejšo razsvetljavo, kot je običajno potrebna oz. vgrajena v standardne akvarije. Za akvarije do 60 cm višine zadostujejo flourescentne svetilke vgrajene v pokrov, medtem, ko moramo za višje in za morske akvarije uporabiti t.i. HQI ali HQL luči z veliko svetilnostjo.

Seveda lahko uporabimo tudi običajne ali halogenske žarnice, ki pa žal proizvajajo zelo veliko toplote. Lahko jih uporabimo za vzgojo rastlin.

Prvi zagon akvarija

»Zagon« akvarija je zelo pomembno dejanje, saj nepravilno ali pomanjkljivo zaganjanje skoraj vedno povzroči nevšečnosti ali celo pogin rib. Pravilen zagon akvarija traja skoraj cel mesec, pogosto lahko tudi dlje. V tem času se v filtru oblikujejo kolonije koristnih bakterij, ki razgrajujejo ribje izločke. Biološki zagon filtra lahko nekoliko pohitrimo z dodatkom dela filtrirnega materiala iz že utečenega filtra ali s posebnimi pripravki, ki vsebujejo velike količine filtrirnih bakterij v »spečem« oz. latentnem stanju in so namenjene prav temu. Nekateri akvaristi si pomagajo tudi tako, da dajo v nov akvarij že takoj prvi dan nekaj ribje hrane, ki se s časom začne razkrajati, in to ponavljajo še naslednjih nekaj dni. Na ta način nahranijo novonastajajoče kolonije bakterij. Po nekako treh tednih pričnemo pogosto meriti stanje amonijaka in nitritov in ko upadejo na vrednost 0, je akvarij »zagnan«.

Kupljene ribe vstavimo šele v zagnan akvarij in nikakor ne v popolnoma novega. Če nikakor ne želimo imeti cel mesec praznega akvarija, lahko vanj v začetku vstavimo manjše število algojedih rib (ki so v vsakem primeru priporočljive, npr. Ancistrus, Otocinclus) in postopoma (v nekaj tednih) povečujemo število (drugih rib) do končno želenega. Običajno ta nasvet prodajalci zamolčijo, saj si želijo, da bi kupci hkrati odnesli čim več iz prodajalne, po drugi strani pa tudi neuki kupci neradi odhajajo iz prodajalne samo z opremo, še manj pa imajo cel mesec v stanovanju prazen akvarij.

Literatura