Z računalniki sem se prvič srečal že daljnega leta 1979, ko sem bil še nadobuden šolarček. Imel sem ta privilegij, da je moj oče delal v računskem centru in z njim sem hodil v službo ter spoznaval računalnike. In moje prvo srečanje z računalniko ni bilo mnogo drugačno, kot so današnja - z igricami! Igral sem PacMan-a in Space Invaderse ter (na mobilnih telefonih še vedno popularno) kačo Qix in Slippery.

Prav dobro se spomnim, kako so operaterji bentili, ko so igrice jemale potreben procesorski čas, da niso mogli obračunati plač ... Ohhh, to so bili dnevi ...

Kmalu nato sem začel programirati, najprej v Pascalu, kmalu nato v asemblerju Z80 (od leta '83 sem bil ponosen lastnik "mavrice" - ZX Spectrum-a) in nedolgo zatem v C. V C-ju sem experimentiral celo srednjo šolo in na koncu pristal na Clipperju.

Clipper je bil odlično orodje za hitro programiranje poslovnih aplikacij, žal pa se ga je prijel "sloves" slabega programskega jezika, saj so programi kar naprej nagajali oz. niso delovali pravilno. Po mojih izkušnjah to sploh ne drži, razmišljal pa sem, da je ta sloves pridobil zato, ker je bil tako enostaven (dBase II pa še pred njim), da je lahko praktično vsakdo napisal program, ki je delal s podatkovnimi bazami, če je le imel malo volje. To pa je pripeljalo do tega, da so se pojavili mnogi "programerji", ki so delali prava skropucala.

Po diplomi sem v glavnem nehal s programiranjem, saj je služba od mene zahtevala bolj sistemca, kot programerja. Seveda pa se mu nisem popolnoma odrekel, skrbel sem za program za obračun plač, ki še danes obračunava plače v nekaj podjetjih.