Ko ima človek več kot eno lokacijo, kjer ima elektronske naprave povezane v mrežo, kmalu ugotovi, da bi bilo odlično, če bi te lokacije lahko povezal v navidezno lokalno mrežo. Z uporabo kvalitetnega routerja je to seveda dokaj enostavno mogoče.

Ker so moje A/V knjižnice tekom let postale precej obsežne je postalo hranjenje videov in glasbe na notranjem disku v notebooku nepraktično. Težava s podatki na NAS pa je bila v tem, da je bilo potrebno mape v skupni rabi vsakič posebej "mountati" oz. vzpostaviti povezavo. In tu vskoči automount!

Pripravil sem si skripte za backup mojega maca oz. podatkov na macu na Synology NAS, pa sem naletel na čudne težave z datotekami s šumniki v imenu.

rsync je odlično orodje za izdelavo varnostnih kopij podatkov, še posebej, ko to počnemo preko WAN povezave. A včasih se kaj polomi - dobesedno!

Čeprav sem se nanjo pripravljal cel teden in preveril vse njene možnosti, me je španska avantura drago stala. Tako živcev kot denarja, dala pa mi je bore malo!

Kot že 1000x rečeno, Raspberry Pi lahko uporabimo za vse mogoče namene. Tokrat sem si naredil WLAN bridge, ki mi poveča domet domačega brezžičnega omrežja.

Do sedaj še nisem pisal o službenih zadevah; tokrat pa je tema tako zanimiva, da sem se odločil, da naredim izjemo. V clustru ima vsaka instanca svoj network name in lasten IP, le zakaj moramo dostopati do nje še z imenom instance?

Zasledil sem, da Synology v svojem DSM v4+ omogoča postavitev hotspota s priklopom USB Wi-Fi mrežne kartice na sam NAS. Ker le te stanejo malenkost več kot en 6-pack, sem se odločil, da sprobam stvar iz prve roke.

Moj Synology DS411slim NAS je vrhunska zadeva, ne zgolj mrežni disk temveč kompletni mali server, ki pokuri zgoj 16W elektrike. In odkar sem nanj dodal tudi BIND ima vse kar je imel prej stari Windows strežnik.

Zgodba je komplicirana in polna razočaranja ter slabe volje. A vendar je konec srečen, resda s tanjšo denarnico.