Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Piškotki in njihova uporaba

Plitvice v polnem barvnem razcvetu

Objavil Blaž Kristan 20.10.2012 @ 14:16
Oznake: foto, potovanja

Mahnila sva jo precej zgodaj, že ob 5h sva odpeljala izpred doma, in bila še pred sončnim vzhodom na vhodu v park.

Pa se je vse skupaj začelo že prejšnji teden, ko sem zaprosil upravo parka za dovoljenje za obisk s profesionalnim fotografom. In se je zapletlo. :) Najprej je bilo potrebno pridobiti dovoljenje z Ministrstva za zaščito okolja in narave, nato pa se dogovoriti v upravi parka za vodiča, ki naju bo spremljal. Že za samo dovoljenje je normalno potrebno čakati 2-3 tedne, česar pa midva nisva imela. Pa vendar: Lepa beseda lepo mesto najde. Gospa Mila Lončar z ministrstva se je potrudila (kljub napovedanemu dopustu) in nama priskrbela ministrov podpis v pičlih 2 dneh. Hvala Mila!

Žal je potrdilo pisno in nikakršne možnosti ni bilo, da bi prispelo v času, ko sva jo midva mahnila tja. Zato je v park sporočila kar po emailu, da prihajava. Žal je bilo to šele popoldne, preden sva midva zjutraj odrinila in tako nihče ni vedel, da prihajava, ko sva poklicala izpred vhoda v park.

Sledilo je čudenje in malo jeze (vodič se je celo uprl, da naju vodi, in tako sva bila prosta, da sama raziskujeva lepote Plitvic), a na koncu se je vse lepo izteklo.

Ker je imel Guy pred očmi sliko Velikih Prštavic, ki jo je videl na internetu, sva jo mahnila tja, takoj, ko so nama dovolili vstop (kar pa ni bilo nič prej kot običajnim obiskovalcem). Seveda sva se zapodila po najočitnejši poti, a izkazalo se je, da sva mnogo prenizko (v bistvu pod vznožjem slapu) za kakršen koli uporaben posnetek. Kratko raziskovajnje nama je pokazalo mesto od koder bi se dalo napraviti ustrezen posnetek, a vprašanje je bilo, kako priti tja.

Že sem jo mislil ubrati naravnost navkreber, ko se je Guy uprl, da verjetno obstaja lažja pot. In res je! Vodička pri vhodu mi je sicer omenila, da obstaja pot, a da je vstop vanjo precej skrit. In kako prav je imela, vstop na pot K sva komaj našla. 10min strmega vzpona (ali pa je bilo 15) in že sva stala na precej zdrajsani razgledni točki, pod nama pa se je bohotil slap Velike Prštavice. Pogled je res veličasten, slika pa tudi. Žal sva bila malce prepozna za najboljšo sliko, saj je bilo sonce že precej visoko.

Plitvice

Žal pa je bilo to tudi vse. Odpeljala sva se še do velikega slapa na koncu jezer, a razgled ga ni posebej prepričal, tako da sva se odpravila nazaj že okoli 13h.

Ko sva prispela nazaj na Dolenjsko, sva malo zaokrožila in poslikala še Mali Vrh pri Mirni peči, ter naključno raziskovala.

Guy v akciji

Dan pa se je zame končal čisto nefotografsko, a to je že druga zgodba ...