S kolegom Aleksandrom sva se, že dobre tri tedne nazaj, podala na Stol. Oba precej brez kondicije, vendar z močno voljo, sva se zagrizla v hrib in v slabih treh urah prišla od Valvazorjevega doma do vrha.

Jutranje meglice so že prvi žarki razkrojili, tako da sve imela celo pot prijetno sonce in tik pod vrhom nama je že pošteno nagajala vročina.

Bila sva brez sončne zaščite in naju je kar precej opeklo po obrazu. Vendar pa ... Bilo je vredno. Dokaz je nekaj prelepih fotografij v galeriji.