Ob gledanju Kojota (Coyotus vulgaris) sva prišla na idejo, da narediva čisto pravo raketo in jo spustiva v zrak. Čim više, tem bolje!

Seveda zaradi moje (?) prezasedenosti, to ni šlo takoj. Pa vendarle. Ko sem že bil v Ljubljani, sem se ustavil v BTC v Mladem tehniku in nabavil vse potrebno: dva modelčka raket in pogonske motorje. Imajo tri različne modele (motorjev) glede na pogonsko silo: 2N, 5N in celo takega z 10N potisne sile. 10N je (za tiste, ki ste že malo zarjaveli v fiziki) teža 1kg uteži; to pa pomeni, da je tak motorček sposoben v zraku držati 1kg težko stvar (resda samo držati, ne pa tudi dvigovati).

Torej, najprej sva sestavila modelček.

To je sedaj precej laže, kot v mojih časih. Takrat smo špico naredili s struženjem (ali obrezovanjem in šmirglanjem) iz lipovega lesa ali, še bolje, balse. Zdaj so plastične. Nato sva iz balse izdelal krilca (pri enem modelu, drugi je imel nosilec za motorček in krilca plastična) in jih prilepila na tulec. Tulec smo včasih lepili iz trakov papirja, moderni pa so že narejeni.

Ko je bilo vse polepljeno in prilepljeno je sledilo barvanje. Najenostavneje je z akrilnimi barvami v spreju: čisto in hitro ter poceni. Ker sva bila oba s sinetom neučakana sva raketi sušila kar s fenom, kar pa se je izkazalo kot precej slaba ideja. Površina se je resda hitro osušila, a je bila barva pod povrhnico še mehka in se je ob prijemanju grdo nagubala.

Nato sva na raketi nalepila okrasne nalepke in jih utrdila še s prozornim lakom. Ta daje dvojno prednost: ščiti nalepke in omogoča lažje čiščenje (hkrati pa je tudi malo zgladil nagubano barvo).

Sledilo je čakanje na lepo vreme za izstrelitev. In to je najbolj mučno! Še posebej za otroke.

Kakorkoli že, sonce je posijalo in zemlja se je malo osušila, tako, da sva lahko odšla na bližnji travnik z motorčki v žepu in raketama v rokah. Za izstrelilno rampo nama je služila stara varilska žica. Nanjo sem navil nekaj starega izolirtraka, da raketa ni zdrsnila do tal in je bilo prižiganje vžigalne vrvice lažje.

Seveda sva najprej uporabila motorček s potisno silo 5N (tip B), da ne bi bilo kaj prehitro narobe. Očitno sem že pozabil kako to izgleda, saj me je izstrelitev kar malo presenetila. Da raketa odleti 100m visoko si sploh nisem mislil. K sreči pušča za seboj dim, da sva ji lahko sploh sledila. Motorček jo poganja kakih 5-6s, kar je dovolj, da odleti 100-150m visoko.

Žal sva imela že takoj na začetku nesrečo. Večja raketa s padalom je priletela s polno hitrostjo na tla in se polomila, saj je padalo zatajilo in se ni odprlo. Z drugo sva imela več sreče in je v zrak poletela 6x. Med drugim jo je pri prvi izstrelitvi veter odnesel na kakih 200m oddaljeno hišo - na streho. K sreči je priletela na rob strehe in hiša ni bila visoka, tako da sva raketo dobila nazaj (Gorazd, hvala za lestev).

Bilo je prav zabavno! Celo tako zelo, da sem popolnoma pozabil dokumentirati celo zadevo - že od sestavljanja naprej pa vse do izstrelitve. Zato lahko pokažem le sliki sestavljenih raket.