Izlet na Storžič
V ponedeljek sem dal idejo in Gregor je bil takoj za. Mimogrede je za izlet zvedel še Damac in v petek smo bili z Janezom že štirje.
Startali smo okoli 5h zjutraj in po dobri uri pa pol bili že pri Domu pod Storžičem. Preobuvanje, obisk WCja in kratek posvet pa je bila ura že 7, ko smo jo mahnili po poti. Izbrali smo si pot po Žrelu in za vračanje tisto po Škarjevem robu.
Že po dobrih 10min se je začel strm vzpon in po pol ure nas je pričakala prva zajla.
Od tu je šlo samo še navkreber. In to precej strmo! Kmalu je bila čelada dobrodošla oprema.
A odprl se nam je prečudovit razgled. Povsod nizka oblačnost, vrhovi pa obsijani s soncem.
Sledilo je še nekaj plezanja po grebenu...
... in že smo uzrli vrh. No, na njem pa kar precejšnja gužva.
Po parih minutkah smo zmagoslavno objeli križ.
Razgled pa je bil res čudovit. V daljavi se je videl celo Grossglöckner, Triglav pa je kraljeval našim goram.
Prekmalu (zame) smo se podali nazaj, kot že rečeno po Škarjevem robu.
Po nekaj kratkih zajlah se je pot umirila in sledil je zložen spust.
Tabla nas spomni, da je treba odviti v dolino.
Sledil je le še dolgočasen spust po gozdu. Še dobo, da je šlo navzdol!
Fantstično! Kolk so vas kej noge bolele?