Šli smo štirje: Toni, Matija, Martin in jaz. Z Rudnega polja, čez smučišče do Viševnika. Pot se že na smučišču precej strmo vzpne, pa se ob prvem prevalu nato za odtenek umiri. Do vrha je ves čas sprehajalna in jo zmorejo tudi hišni ljubljenčki. Sledil je spust na Srenjski preval in z njega po neoznačeni in precej strmi poti (beri pospravili smo palice in prijeli skale) na vrh Malega Draškega vrha. Z njega se nam odpre prečudovit razgled na Krmo in južna pobočja Triglava. Čudovito!

Spust z Malega Draškega vrha je bil zame kar malo adrenalinski, skoraj navpična pot s precej krušljivim kamenjem in že sem plezal po vseh štirih.

Nato smo se s Srenjskega prevala usmerili proti velikemu Draškemu vrhu. Sledilo prečenje stene s pomočjo nekaj zajl in kakšnega klina, spust na sedlo med vrhovoma in nato pa bolj po brezpotju, kot kaki poti na vrh. Razgled z vrha Velikega Draškega vrha je bil res enkraten: Krma, Triglav, Rjavina in ostali vrhovi so se kopali v soncu. Sledil je spust po komaj vidni poti proti Studorskem prevalu in nazaj na Rudno polje.

Vsega skupaj 8 ur in na nogah se je to poznalo.

Še nekaj slik...