Za menoj je bila že 10.+ igra Warhammer 40.000 in kolekcija modelčkov že zadovoljivo velika, ko mi je v oko padla figura Tomb Stalkerja.

Že ideja o "stonogi" s precejšnjo svobodo pri izbiri položaja oz. poze je bila vznemirljiva, ko pa sem prebrskal splet in videl kaj vse so sestavili moji predhodniki, se nisem mogel več upirati. Zadevo sem naročil preko Črne Luknje, ker sem se na ta način elegantno izognil plačilu poštnine. Slabost pa ta, da sem moral čakati več kot mesec dni, da sem ga dobil.

Najprej sem dobil idejo, da bi naredil igralno dioramo, torej tako, da ne bi motila pri igranju. V ta namen sem mislil narediti pozo, kjer se Stalker masti nad mrvimi marinci, a nikakor nisem uspel dobiti ustreznega modelčka.

Po dobrem dodatnem mesecu čakanja na mrtve marnce sem obupal in začel iskati nadomestek. Cenovno najbolj sprejemljiv je bil modelček Eldarskega topa in, ko je prispel, se je začela izdelava. Ki pa je trajala...

Sam model Tomb Stalkerja je narejen iz ulite smole (resin) in se ga (običajno) lepi s sekundnim lepilom, saj plastični cement ne topi smole. Čeprav ima sekundno lepilo v imenu sekundo, se v resnici na modelu ne strdi v sekundi, povrhu vsega pa še strašansko rado zleze med prste in jih zlepi dobsedno v sekundi. Zato sem najprej poiskal način, kako bom zadevo lepil, da mi ne bo povzročala preveč preglavic, hkrati pa bi bila dovolj čvrsta in trajna.

Najprej sem seveda blistre temeljito očistil in jih poskusil s Patafixom začasno zlepiti v končni položaj. Delno mi je uspelo in grobi obris končnega položaja je bil narejen. Žal pa je Patafix precej hitro popustil in je model razpadel. Zato sem vzel žične sponke za papir, jih narezal na 1 cm dolge koščke, zavrtal luknje v trup in vanje zasadil narezane koščke. Na ta način sem lahko model po mili volji obračal in nagibal in je vseeno obdržal svojo pozo.

Ko je bila poza dokončana, sem model (trup) zlepil z dvokomponentnim epoksidnim lepilom. Prednost pred sekundnim lepilom je v tem, da je čas strjevanja točno znan in hkrati je moč namešati dovolj lepila, da zapolni vse vrzeli. Uporabil sem 2 min lepilo in trup lepil po tri (3) segmente naenkrat, s tem, da so mi narezane sponke služile kot vodilo za ohranjanje poze.

Sledilo je lepljenje nog.

Da pa bi bile noge na pravem mestu sem najprej dokončal izgradnjo baze. Uporabil sem nekaj lubja, kamenčkov in plute ter vse skupaj zlepil z belim mizarskim lepilom (PVA). Ker v setu pride po 24 nog, dejansko pa jih potrebuješ 22, sem moral najprej izbrati tiste, ki so se najbolje prilegale pozi na izdelani bazici. Spet mi je pomagal Patafix.

Tu pa sem naredil napako! Ker je vsaka noga sestavljena iz dve koščkov - zgornjega dela in konice - bi moral položaj nog preveriti tako, da bi bila oba koščka (vsaj začasno) zlepljena skupaj preden sem ju natikal na model. Ker konic nisem natikal se je kasneje izkazalo, da sem za eno konico imel premalo prostora in sem jo polomil, ko sem jo želel obrniti v drug položaj. No ja, malce večji odmerek lepila in konica je bila za silo popravljena.

Sledilo je barvanje, tako baze, kot modelčka. In z rezultatom sem nadvse zadovoljen.