S Panasonicom sem imel praktično od vsega začetka težave. Kljub odličnim review-jem in dobrih specifikacijah se v mojih rokah ni najbolje obnesel. Najbolj me je motila hitrost avtofokusa, ki je porazna. Pa ne toliko hitrost, kot čas, ki ga je aparat porabil od pritiska na sprožilec, do zaključka fokusiranja. Samo fokusiranje je sicer hitro, a preden se je aparat odločil, da bo upošteval pritisk na sprožilec je včasih trajalo kar kako sekundo ali več. Medtem je aparat kar sam nekaj ostril. Na kaj, ne vem!

Druga težava je bila mehkoba pri popolnoma iztegnjenem objektivu. Pri 125mm (preračunano) je slika tako mehka, da skoraj ni uporabna, kot bi delal digitalno povečavo.

Poleti mi je Darja pokazala S90 in ga hvalila čez vse meje. Ko pa je pokazala slike sem bil prepričan, da je to moj naslednji žepni aparat. Žal finance niso pustile takojšnjega nakupa (hvalabogu kot se je izkazalo), sem pa začel evrčke nalagati na kupček. Že sem bil pred nakupom, ko je na police prišel S95, naslednik S90 z odpravljenimi pomanjkljivostmi predhodnika. Bil je dražji in tako sem moral še malo počakati.

Oktobra pa mu je cena padla na sprejemljivih 350 EUR in že je bil moj.

Najprej sem ga testiral pri slabi svetlobi na ISO 1600 in ISO 3200. Slike popolnoma uporabne! Res je, da pri 3200 šumijo, a so barve precej natančne in tudi samega šuma ni preveč. Nato sem preskušal njegove scenske načine od katerih mi je v oko padel HDR. V tem načinu aparat posname tri posnetke enega za drugim z različnimi osvetlitvami in jih nato v samem aparatu združi v en HDR (High Dynamic Range) posnetek. Brez uporabe stojala (držanje aparata z roko) ali fiksiranega aparata na trdi podlagi ne bo iz posnetkov nič, medtem, ko so drugače posnetki odlični, sence se odprejo, prežganine pa izginejo. Odlično! Drugi način, ki je zanimiv, je StitchAssist, ki nam pomaga pri kreiranju panoramskih posnetkov. Žal panoram ne zlepi v aparatu in moramo to narediti kasneje v računalniku (pomaga priloženi PhotoStitch ali meni bolj ljubi Hugin).

Vzel sem ga tudi s seboj na delavnico, da sem sprobal, kako se v resnici obnese na terenu. Fantastično! Autofokus je hiter, brez zakasnitev in samodejnega iskanja fokusa. Auto način je dovolj pameten, da za povprečnega uporabnika naredi vrhunske posnetke, ročne nastavitve pa dajo dušo takim, kot sem jaz.

Posnetki pri ISO 800 so skoraj brez šuma oz. je algoritem za odstranjevanje šuma narejen dovolj inteligentno, da slike delujejo ostro hkrati pa šum ni viden.

Dobrodošel je tudi Slow Sync Flash. V tem načinu aparat osvetli sliko z ambientno svetlobo, obenem pa sproži tudi bliskavico, da so bližnji predmeti doosvetljeni (fill flash). Odlično za posnetke ob sončnih zahodih ali podobnih večernih scenah. Edina zahteva za dobre posnetke je, da se subjekti na slikah ne premikajo.

Skratka same odlične lastnosti! Obstaja pa tudi ena moteča: bliskavica. Ta je namreč nameščena tako, da se dvigne iz aparata na mestu, kjer ga običajno držimo z levo roko. Drugega ni, kot da se naučim držati aparat drugače.