S kom pa drugim kot z Guyem iz Anglije sem se zopet podal na fotografske dogodivščine. Tokrat nismo toliko telovadili na samem obrobju obale kot lansko leto v Northumberlandu, bilo pa je še bolj mrzlo in prav tako vetrovno kot takrat.

Najprej smo se v pričakovanju jutranje megle (mist) odpravili na grad Corfe, ki v ruševinah leži na manjši vzpetinici. Žal megle ni bilo in smo se odpravili naprej. Križarili smo po dolgem in počez in zaključili dan v zalivu Kimmeridge Bay. Tekstura skal v tem zalivu je naravnost osupljiva in odlična za širokokotne posnetke.

Tudi naslednji dan smo poskušali z gradom Corfe, a je bil uspeh enak kot prvi dan. Prevozili smo stotine kilometrov brez pravega posnetka, saj nas je večinoma povsod spremljala precej visoka megla (fog) v kateri fotograf nima kaj početi.

Sreda nam je v vetrovnem jutru postregla z odlično sliko svetilnika na polotoku Portland južno od Weymoutha. Žal smo prišli zelo pozno in kdor ni imel v mislih že izdelane kompozicije je zamudil najboljšo luč. Meni je uspelo narediti celo dva posnetka. Sledila je vožnja do Shaftesburya, kjer smo zaman čakali, da se oblaki razkadijo in posvetijo na Golden Hill. Da ne bi tako dolga vožnja ostala brez sadov, smo se lotili barvanja z lučjo fotogeničnega drevesa sredi polja v bližini.

Za četrtek je bil napovedan celodnevni dež, a smo jo k sreči odnesli brez ene kapljice. Žal pa je bilo ves dan zelo oblačno in z dramatično lučjo ni bilo nič. Tako nam je Guy pokazal nekaj trikov v PhotoShopu.

V petek so nas pričakale snežne plohe in zelo vetroven dan. Stotine prevoženih kilometrov v težkih sneženih pogojih so nas proti večeru spet privedli do Golden Hilla, kjer pa začuda ni bilo nič snega in smo se tako odpravili nazaj na grad Corfe, kjer je nastala nenavadna slika osvetljenega gradu (barvali smo ga s prenosno lučjo). In to pri -7°C.

Kljub ne najugodnejšem vremenu sem zelo zadovoljen z izkušnjami, ki sem jih dobil. Seveda tudi slike niso najslabše.