Gregor, Janez, Ljubo, Andrej in jaz smo se v četrtek popoldne na brzino zmenili, da jo v petek zjutraj, na Sivestra, mahnemo na Snežnik. Obljubljeno je bilo lepo vreme in odločitev ni bila težka.

Od doma pa vse do Ilirske Bistrice je bilo nebo brez oblačka, ko pa smo se začeli vzpenjati na snežniška pobočja, se je nebo popolnoma pooblačilo. Temperatura v dolini je bila okoli -10°C na Sviščakih pa le še -2°C. Na parkirišču je bilo že nekaj avtomobilov in tudi nekaj pohodniških kolegov. Med potjo smo jih srečali (nazajgrede) še celo rajdo.

Ko smo prišli iz zavetja gozdov, nas je vreme začelo neusmiljeno udrihati z ledenim vetrom, ki nas je (z izjemo nekaj zatišnih lukenj) spremlajl vse do vrha.

Koča je bila, na moje presenečenje, odprta in v njej že kar nekaj ljudi; tako sem svoje pivo nesel nazaj v dolino! Jota je sicer pasala, a kaj ko smo v njej zaman iskali fižol (Janez jih je naštel celih 7). Vsaj klobasa je bila OK.

Kljub mrazu je bil pohod izjemo zadovoljiv in se je naravnost prilegel za zadnji dan v letu.

Postanek s kratko malico

Nekaj smo jih pa res nesli gor.

Za trenutek smo celo uzrli Julijce!

Kot duh se je prikazala koča iz meglic.

Na vrhu vetrovno, megleno in mrzlo.