Na dopust v Španijo smo se odpravili vsi, zato sem moral vzeti s seboj MiFi, da bi tudi otrokom omogočil dostop do interneta. Pred odhodom sem se posvetoval z Googlom in poskusil poiskat najugodnejšo varianto za mobilni dostop in nekako mi je v oko padla cenovno ugodna varianta predplačniškega interneta, ki jo ponuja Vodafone ES, ko za slabih 20€ dobiš 1GB prenosa podatkov za obdobje 1. meseca.

Informacije so bile seveda zgolj v španščini, zato sem si pomagal z Google translate in nekako razbral pogoje.

V dobri veri sem se takoj, ko smo prispeli, zapodil v trgovino, kjer so prodajali telefone in SIM kartice. Žal v kraju ni bilo Vodafone predstavništva, a napis na vratih trgovine je dajal upanje, da so pooblaščeni prodajalci.

Po mučnem telovadenju z rokami in poskušanjem tako v angleščini in polomljeni španščini (ja naučil sem se tudi to, da se zadevi reče tarjeta datos prepago), je prodajalka nekako doumela kaj želim in mi ponudila brošurico z možnostmi. Še vedno mi je bila od vseh videti najugodnejša prav tista, ki sem jo že našel prej na internetu, in sem s prstom pokazala nanjo. Nasmejala se mi je in rekla: "Come back end of week."

Cel teden brez interneta? Saj so zmešani!

Spomnil sem se, da sem med mojim prejšnjim obiskom v enem izmed obmorskih krajev videl Vodafone prodajalno, zato smo jo vsi skupaj mahnili na lov za SIM kartico. No, vmes smo si ogledali še plaže.

Po prevoženih 130km smo končno zaparkirali pred Vodafone prodajalno in pogumno sem stopil do pulta ter povedal kaj želim. Tokrat z angleščino ni bilo težav in prodajalka mi je takoj ponudila kar sem prosil. Že sem ji nudil denar, ko mi reče, da hoče moj potni list. "Passport?" sem se začudil in ji povedal, da imam samo osebno izkaznico. "No passport, no SIM card." mi je zabrusila nazaj in kartico pospravila nazaj v predal.

Z dolgim nosom sem se vrnil v avto in kuhal mulo do petka. No, ne čisto.

Še preden smo odšli na dopust, sem poskrbel za backup varianto. S sabo sem vzel Si.Mobilovo SIM kartico in z SMSom (EU TEDEN na 4040) vklopil 30MB prenosa v gostovanju za 10€. Drago, a bolje kot nič!

Pa smo tistih 30MB pokurili že do srede in sem se za backup backup varianto zatekel k gostovanju na mojem iPhonu. Dva dni sem štel vsak MB. Precej stresno!

Končno je prišel petek in takoj po umivanju zob sem že stal pred štacuno in se smejal prodajalki. Da mi kartico, a hoče potni list. Spet? A bo osebna dobra? K sreči jo vzame, izpolni obrazce, vzame denar in mi da SIM. Od veselja sem bil tako hin, da sem skoraj tekel domov in to pri 33°C.

Pa še vedno ni bilo interneta! Žal so ostali vztrajali, da gremo na plažo, zato je zadeva počakala do večera.

Kakorkoli sem kartico obrnil je na displeju MiFija pisalo No network. S telefonom sem poiskal APN nastavitve in jih vpisal v MiFi, a ni nič pomagalo. Potem pa sem se spomnil, da imam s seboj še staro Nokio, ki sprejme klasični SIM, in že sem menjal kartico. Po vklopu telefona pa: Can't activate SIM card.

Sledil je dolg, mučen in na koncu brezuspešen klic na Vodafone helpdesk. Še en dan brez interneta.

Sobota je bil dan veselja in zmagoslavja. V trgovini je bil moški, ki me je razumel, in po precej dolgem razgovoru z Vodafone pomočjo, mi je zamenjal SIM z novim. Tokrat sem SIM vtaknil v MiFi že v trgovini, da ne bi domov spet prinesel mačka v žaklju. Dela. Aleluja!

K sreči smo bili vsi že malček utrujeni in smo si vzeli soboto za frej dan. To je pomenilo, da nismo nikamor šli in sem lahko nemoteno užival komaj in težko dobljeni internet.

Pa užitek ni trajal dolgo.

Kmalu je priletel SMS, da sem porabil dnevnih 25MB. "Pa kaj." sem si mislil, saj imam 1GB. In v nedeljo, kmalu po zajtrku še eden. Pozno popoldne pa se MiFi ni več povezal na internet.

Še s krtačko med zobmi sem v ponedeljek zjutraj spet stal pred trgovino in prodajalki poskušal obnoviti celo zgodbo. Tokrat me je začuda razumela in mi poskušala dopovedati, da sem porabil dobroimetje na kartici.

Nak, vsega skupaj je bilo 200MB, sem vztrajal.

Pa mi razloži, da je bilo na začetku dobroimetja za 5€ in sem ga že porabil. "Kako 5€? Saj sem dal za kartico 30€. in moralo bi biti 20€ dobroimetja oz. 1GB podatkov." Ni se pustila pregovoriti in ni mi preostalo drugega, kot da dokupim dobroimetje. Pljunil sem tistih 5€ in si mislil: "Ma, za dva dni bo dovolj, potem pa itak gremo domov."

Oooo, kako sem se motil!

Če majčkeno pretiravam, lahko rečem, da pivo pijem dlje časa, kot je trajalo tistih 5€.

Tako sem v vseh 11 dneh dobil zgolj 230MB interneta za 50€, in še to je trajalo zgolj 3 dni! Tako bedno se nisem počutil že dolgo.

No, ima pa vsaka medalja dve plati. Pa jih ima tudi moja španska avantura. Če sem za MB zapravil precej € sem pa zato prihranil na pivu - ja, v štacuni so imeli akcijo 12 pločevink piva za 3€. Nirvana! S primerno ohlajenim je bil tudi čas brez interneta lepši.