Runic games: Torchlight
Pred davnimi časi smo špilali tudi Diablo. Originalnega. Vmes je prišla tudi v. 2 in 3, katerih pa nekako nikoli nisem uvrstil na seznam svojih iger.
Diablo je, za razliko od RTS (Real-Time Strategy) iger, bil bolj akcijski RPG (Role Playing Game) z zanimivim izometričnim pogledom na dogajanje. Prva verzija je bila psevdo 3D, kjer je bilo dogajanje sicer videti v 3D a so v ozadju mlinčki mleli 2D slike v ustrezni projekciji. Takrat tudi grafične kartice niso bile kaj hudo sposobne 3D animacij. A kljub temu je bila igra vrhunska in ena redkih, ki sem jih preigral do konca več kot enkrat. K temu je seveda pripomoglo naključno generiranje labirintov v podzemlju, tako, da je vsak obisk postregel z novo izkušnjo.
A vseh lepih stvari je enkrat konec in tako je tudi Diablo počasi utonil v pozabo (predvsem so me premamile RTS igre, s Starcraftom na čelu).
Pred kakim tednom pa me je Matevž spomnil na te čase, ko mi je pokazal Torchlight. On sicer špila MMORPG igre (začel je z EVE, pa WoW, zdaj pa v glavnem špila Atlantico in Champions) in ko je iskal nov izziv (v bistvu že pred časom) je zasledil Mythos. Mythos je imel smolo, saj je vmes firma, ki ga je delala propadla in so avtorske pravice pokupili drugi. Ljudje, ki so ustvarjali Mythos so tako ostali brez vsega, a so se vseeno zbrali skupaj in ustanovili Runic Games. V bistvu so to bili ljudje, ki so v tistih davnih časih ustvarili Diablo in izumili tak način igranja. Kljub temu, da so morali začeti iz nič, so v letu dni skupaj spravili igro, ki v mnogočem spominja na Diablo, a vsebuje vse odlike sodobnih iger - Torchlight.
Čeprav so v razmahu on-line igre, je Torchlight single-player igra. Pri Runic Games pravijo, da to zato, ker so želeli najprej narediti stabilno okolje na katerem bodo nato izdelali multiplayer igro. Seveda je minilo že leto in pol odkar je Torchlight zunaj, a kot sem že rekel, igranje iger ni ravno tisto, kar bi počel vsak dan in zato tudi nisem iskal česarkoli v tej smeri.
Torchlight je relativno enostavna igra z dokaj linearnim potekom igranja, vendar pa je v njej toliko detajlov (recimo po rudniku se sprehajajo podgane, ki nimajo nobene zveze s ciljem igranja; ali pa skakajoče žabe in plazeče se kače v skritih ruševinah, itd.), da je igra vrhunec avdio-vizualnega udobja. No, mogoče malce pretiravam, a vsekakor je dodelana, do najmanjših podrobnosti. Edina stvar, ki me malenkost moti, je način boja. Levi klik lahko pomeni premik karakterja na neko točko (če kliknemo na tla) ali napad na zverino (če kliknemo nanjo). Ker se pokrajina ves čas gibje (karakter je vedno v sredini zaslona), se kaj hitro zgodi, da namesto napada na eno izmed pošasti, ukažeš karakterju naj gre v njeno bližino. To pa ni vedno najbolje.
No ja, morda je to le moja neveščost.
Ne bi pa pisal tega, če ne bi bilo še ene odlične stvari pri Torchlight-u. Namreč tega, da je narejen tako za PC kot za Meka. In na mojem Macbook Pro ju z 2.4GHz Core2 Duo in Nvidio 320M teče gladko in praktično brez zatikanj tudi pri resoluciji 1920x1200 na 24" monitorju. Edino kar je, je to, da že po kaki minuti začne ventilator sopihati na polno.